UPRS Sodba I U 1823/2016-18

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnilo zahtevo tožnika za odobritev in vpis pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku za leto 2015, sklenjene 30. 5. 2016, med tožnikom, družbo A. d. d. in A.A. kot predstavnico delavcev (1. točka izreka) ter ugotovilo, da stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ prejel zahtevo tožnika za odobritev pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku in za njen vpis v register. Zahtevi je bila priložena pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku z dne 30. 5. 2016, ki določa pravico delavcev do udeležbe pri dobičku po delniški shemi in velja za delitev dobička v letu 2015. Prvostopenjski organ je presodil, da je navedena pogodba v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (v nadaljevanju ZUDDob), ker je sklenjena v letu 2016, ureja pa pravico delavcev do udeležbe pri dobičku za preteklo poslovno leto, ter odločil, da je ob upoštevanju petega odstavka 21. člena ZUDDob ni mogoče odobriti.

2Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in ugotovila, da stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi svoje odločbe je pojasnila, da se je pri prvostopenjskem organu sicer izoblikovala praksa, da v prid strankam odobri in vpiše v register tudi pogodbe, sklenjene v določenem poslovnem letu za delitev dobička iz istega (tekočega) poslovnega leta, nikakor pa ne odobri pogodb, s katerimi stranke v tekočem letu delijo dobiček za preteklo poslovno leto. Zato ne gre za odstop od ustaljene prakse organa. Podatek o točnem znesku dobička tudi ni obvezna sestavina take pogodbe, niti ni treba, da bi bil dobiček znan in gotov, ko se pogodba sklepa, zato za njegovo delitev ni treba čakati na konec poslovnega leta, ko je znesek mogoče natančno določiti.

3Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z dosedanjo prakso prvostopenjskega organa, saj je v preteklosti brez izjeme vsako leto odobril njeno pogodbo, ki je urejala udeležbo delavcev pri delitvi dobička za preteklo leto. Takšno prakso je imel tudi pri družbi A. d. d. in pri drugih gospodarskih družbah. Kot dokaz prilaga seznam vpisanih pogodb pri toženki. Meni, da je prvostopenjski organ enostransko in neutemeljeno odstopil od dolgoletne ustaljene prakse, za kar ni pojasnil razlogov, to pa je v nasprotju z načeloma pravne države in vezanosti na lastne prejšnje odločitve. Gre za izničenje pravne varnosti in neenakopravno obravnavanje, s tem pa za kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Dalje navaja, da sta izpodbijani odločbi tudi v nasprotju z določbami ZUDDob, saj 21. člen tega zakona po njegovem mnenju ne zahteva, da bi morala pogodba o udeležbi delavcev pri delitvi dobička urejati delitev dobička samo za naprej. Za takšno stališče tudi ni nobenega razumnega razloga in je v nasprotju z načelom skrbnosti iz 5. člena ZUDDob, saj delavce dejansko izključuje od dobička. Izpodbijani odločbi onemogočata izpolnitev namena zakona, to je udeležbo delavcev pri dobičku delodajalca. Poleg tega je jasno, da pogodbe sploh ni mogoče skleniti, preden ni znano, kolikšen bo dobiček, torej pred zaključkom poslovnega leta. Izpodbijana odločitev tudi pomeni, da pri tožniku ne more več priti do delitve dobička delavcem in je v škodo delavcem. Predlaga, naj sodišče izpodbijani odločbi odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in njenih razlogih, v celoti prereka navedbe tožnika kot neutemeljene ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5Stranka z interesom A. d. d. v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja tožnikove navedbe iz tožbe in predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik vlaga tožbo tako zoper prvostopenjsko kot tudi zoper drugostopenjsko odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznikov ali pravnih oseb, in s katerimi se posega v njihov pravni položaj. Ker v konkretnem primeru drugostopenjska odločba ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in se z njo ne posega v pravni položaj tožnice, je ni dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu. Glede na to je sodišče odločalo (le) o zakonitosti prvostopenjske odločbe, ki jo tožnik tudi izpodbija in za to navaja trditveno podlago.

8V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ na podlagi petega odstavka 21. člena ZUDDob pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za odobritev in vpis v register pogodbe o udeležbi delavcev pri delitvi dobička za leto 2015, sklenjeno 30. 5. 2016, med tožnikom, družbo A. d. d. in A.A. kot predstavnico delavcev, ob razlogovanju, da ni usklajena z določbami ZUDDob.

9Po petem odstavku 21. člena ZUDDob ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, odobri pogodbo o udeležbi pri dobičku in jo vpiše v register, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom. V skladu s šestim odstavkom 8. člena ZUDDob je pogodba o udeležbi pri dobičku sklenjena, ko jo podpišejo pooblaščene osebe, uporablja pa se za naslednje poslovno leto, šteto od dne sklenitve pogodbe.

10Kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe in pogodbe o udeležbi delavcev pri delitvi dobička z dne 30. 5. 2016, katere odobritev in vpis v register je prvostopenjski organ zavrnil, je bila ta pogodba slednja sklenjena 30. 5. 2016, velja pa za delitev dobička delavcem v letu 2015. To pomeni, da je v nasprotju s citiranim šestim odstavkom 8. člena ZUDDob, po katerem se pogodba sklene z vsebino, da se uporabi za naslednje poslovno leto. To pa v obravnavani pogodbi o udeležbi pri dobičku ni upoštevano, saj je sklenjena z vsebino, da se uporabi (za delitev dobička) za preteklo poslovno leto (2015). Glede na to ni usklajena z ZUDDob. Zato ob upoštevanju petega odstavka 21. člena tega zakona tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji za njeno odobritev in vpis v register.

11Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da pogodbe ni mogoče skleniti, preden ni znano, kolikšen je dobiček. Že drugostopenjski organ je v svoji odločbi pravilno pojasnil, da glede na četrti odstavek 7. člena ZUDDob delež dobička, ki se nameni delitvi delavcem, ni obvezna sestavina take pogodbe. Prav tako ne drži tožbena navedba, da izpodbijana odločitev onemogoča izpolnitev namena zakona in da delavce izključuje od sodelovanja pri delitvi dobička; delavci (namreč) pridobijo pravico do udeležbe pri dobičku (pod pogoji, ki so določeni s pogodbo) v trenutku, ko je pogodba o udeležbi pri dobičku sklenjena (prvi odstavek 11. člena ZUDDob).

12Na presojo zakonitosti izpodbijane odločitve tudi ne more vplivati zatrjevana morebitna drugačna praksa prvostopenjskega organa, saj če je v nekaterih primerih organ ob enakem dejanskem in pravnem stanju zadev odločil drugače, bi to pomenilo, da je v teh primerih kršil določbi petega odstavka 21. člena in šestega odstavka 8. člena ZUDDob. Zato tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na 22. člen Ustave RS in z zatrjevanjem, da bi tako moral postopati tudi v obravnavanem primeru. Iz istega razloga je neutemeljeno tudi tožnikovo sklicevanje na kršitve 25. člena Ustave RS in načel pravne države, pravne varnosti ter vezanosti na prejšnje odločitve. Po stališču Ustavnega sodišča RS namreč ustavno načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu (odločba Ustavnega sodišča RS Up-21/93 z dne 4. 4. 1996).

13Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14Na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj sta stranki predlagali dokaze, ki se nanašajo na listine v spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama ni sporna, poleg tega pa dejstva in dokazi, ki jih navajata, glede na obrazloženo tudi niso pomembni za odločitev, kajti v obravnavanem primeru je sporna razlaga pravnih norm.

15O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.