UPRS Sklep I U 479/2018-12

Tožba se zavrže.

1Tožnik je vložil tožbo, v kateri je navedel, da jo vlaga na razveljavitev gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška, št. 351-1469/2013-44 z dne 7. 4. 2014, ter tožbo zaradi molka organa in odločitve organa druge stopnje oziroma podredno zaradi zavrnitve Ministrstva za okolje in prostor na predlog za ugotovitev ničnosti, št. 35108-227/4 z dne 29. 1. 2018, gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška, št. 351-1469/2013-44 z dne 7. 4. 2014. Nato je na podlagi poziva sodišča, I U 479/2018-7 z dne 28. 3. 2018, v svoji vlogi z dne 30. 3. 2018 izrecno navedel, da s predmetno tožbo izpodbija gradbeno dovoljenje št. 351-1469/2013-44 z dne 7. 4. 2014, ki ga je tudi predložil.

2Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

3Tožba ni dovoljena.

4Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali so za meritorno obravnavo tožbe kumulativno podane vse procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

5Kot izhaja iz dokumentacije upravnih spisov (katere je sodišču posredovala toženka), tožnik zoper izpodbijano odločbo - gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, št. 351-1469/2013-44 z dne 7. 4. 2014 (ki ga izrecno izpodbija s predmetno tožbo), ni vložil pritožbe. Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima namreč stranka pravico pritožbe (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Iz upravnega spisa je sicer razvidno, da izpodbijana odločba tožniku ni bila osebno vročena, vendar pa lahko pritožbo vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko (prvi odstavek 229. člena ZUP). Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana (drugi odstavek 229. člena ZUP).

6Ker torej tožnik v obravnavani zadevi zoper izpodbijano odločbo predhodno ni vložil pritožbe, čeprav je bila ta upoštevaje citirane določbe ZUP mogoča, je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Sodišče se, ob tej neizkazani procesni predpostavki, zato ni spuščalo v vprašanje obstoja drugih procesnih predpostavk (vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe in vprašanje aktivne legitimacije tožnik) iz 36. člena ZUS-1, ker neizkazanost le ene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 vsebinsko obravnavo tožbe onemogoča.

7Ker torej glede na povedano niso podane vse procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1, se sodišče do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Iz istih razlogov, ker tožbe ni meritorno reševalo, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

8Sodišče je odločilo po predsednici senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.