VSL Sklep II Cp 1737/2018

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se prepovedalo izplačati toženki odškodnino za delnice P., ki je deponirana na sodišču po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani N 339/2016 z dne 8. 11. 2016.

2Proti navedenemu sklepu so se pravočasno pritožili tožniki, ki trdijo, da je izkazan obstoj predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vztrajajo pri trditvah, da toženki ne bo nastala nobena škoda, ker je po sklepu o dedovanju III D 3009/2010 zapuščinska masa večja od delnic L. in dividend od le teh, zato bo delež 5/36 nedvomno presegel znesek odškodnine od delnic P., ki naj bi znašal 22.929,45 EUR. Nepremično premoženje se brez sodelovanja toženke kot solastnice ne bo mogel razdeliti, zato bo imela dovolj veliko zavarovanje tudi v primeru, da bi se ugotovilo, da ji je bilo neupravičeno onemogočeno razpolaganje s pripadajočim delom na odškodnini in dividendah za delnice L. Poleg tega se predlagana začasna odredba glasi na prepoved, da bi se toženki izplačala odškodnina s sodnega depozita. S tem toženki ne bi nastala nobena škoda, saj bo pripadajoči ji delež denarnih sredstev še vedno deponiran na sodišču, dokler ne bo pravnomočno odločeno v tej zadevi. Ker gre za prepoved razpolaganja s sredstvi, ki so deponirana na sodišču, toženki s tem ne bi nastala nobena škoda. Z izplačilom teh sredstev pa bi tožnikom nastala velika škoda, ker do odškodnine ne bi mogli več priti. Toženka ima dovolj veliko garancijo v že deponiranih sredstvih na sodišču in tudi v podedovanih nepremičninah, kjer bo solastnica z ostalimi dediči – tožniki. Zmotno je tudi stališče, da bi morali tožniki izkazati subjektivno nevarnost. Subjektivni namen v 270. členu ZIZ ni zahtevan, besedilo zakona ne omenja, da bi nevarnost morala biti konkretizirana z dejanji oziroma opustitvijo dolžnika, ki bi bila usmerjena prav k onemogočenju ali otežitvi izterjave sporne denarne terjatve. Relativno nizka pokojnina toženke v primerjavi z zneskom 22.929,45 EUR in dosedanje ravnanje toženke, ki ni plačala niti pogrebnih stroškov za svojega očeta B. M. in njegove nastanitve v domu, kaže, da bi toženka ta denar porabila in s tem onemogočila izterjavo le tega. Navedenega zneska ni težko porabiti, dejstvo pa je, da tudi ni nujno potreben za preživetje toženke, ki ima lastno pokojnino. Če bo toženka pripadajoči znesek prejela po končanem postopku I P 565/2017, ji s tem ne bo nastala nobena škoda.

3V odgovoru na pritožbo toženka navaja, da je odločitev pravilna že zato, ker terjatev tožnikov sploh ni izkazana. Strinja se z zaključki sodišča, da tožniki tudi nevarnosti niso izkazali.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 270. člena ZIZ). Hkrati mora izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ), razen če izkaže, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da so njihove navedbe glede subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ pavšalne in z ničemer podprte in da tudi glede obstoja pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ niso ponudili ustreznih trditev in dokazov. Pritožbeno sodišče tem ugotovitvam pritrjuje.

7Glede na zgoraj navedeno zakonsko besedilo mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožniki z navedbo, da „obstaja velika nevarnost, da bo uveljavitev terjatve zaradi razpolaganja s premoženjem onemogočena ali precej otežena“, ki predstavlja le prepis zakonskega besedila, verjetnega obstoja nevarnosti niso izkazali. Enako velja za nadaljnjo trditev, in sicer „toženka bi s prejeto odškodnino za delnice nedvomno razpolagala, kar pa bi bilo glede na visok znesek težko ali nemogoče izterjati, saj ima kot upokojenka relativno nizke prihodke“.

8Ker objektivna nevarnost¹ za izkaz verjetnosti obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča, bi morali tožniki zatrjevati (in izkazati za verjetna) konkretna oziroma aktivna toženkina ravnanja, katerih posledica je zmanjševanje premoženja, s tem pa tudi možnosti za uspešno uveljavitev vtoževane terjatve. Zmotno in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso² je pritožbeno stališče, da tožnikom konkretnih ravnanj toženke ni treba zatrjevati, ker tega zakonsko besedilo ne omenja.

9Glede obstoja predpostavk iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ pa pritožba skuša dopolniti (pre)skope trditve iz predloga za izdajo začasne odredbe v katerem je navedeno le, da bo „odškodnina za delnice v znesku, ki bi pripadal B. M. ostala deponirana na sodišču in zato ni nevarnosti, da bi toženka utrpela kakršnokoli škodo, saj bi v vsakem primeru (tudi če bi bilo drugače odločeno v pravdi) še vedno imela možnost dobiti pripadajoči znesek“. Pravilen je zaključek sodišča, da taka trditev za verjeten izkaz obstoja neznatne škode ne zadošča.

10Nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP) pa predstavljajo pritožbene trditve, da je zapuščinska masa večja od delnic in dividend, da bo delež 5/36 nedvomno presegel znesek odškodnine, da se nepremično premoženje brez sodelovanja toženke kot solastnice ne bo moglo razdeliti in bo imela dovolj veliko zavarovanje tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je bilo neupravičeno onemogočeno razpolaganje z pripadajočim deležem na odškodnini in dividendah.

11Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Kadar je začasna odredba predlagana med pravdo, so stroški zavarovanja del pravdnih stroškov. O priglašenih pritožbenih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

¹ Ki zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Primerjaj na primer VSL Sklep I Cp 1213/2018 in številne druge.
² Glej na primer sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1691/2017, I Cp 2904/2017, I Cpg 200/2018 in številne druge.