VSK Sklep I Kp 40569/2017

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

1Sodišče prve stopnje je zoper oba v uvodu tega sklepa navedena obdolženca odredilo pripor iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od ure prijetja dalje.

2Proti takemu sklepu sta vložili pritožbi zagovornici obeh obdolžencev. Zagovornica obdolženega S. O. G., odvetnica M. D. navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Zagovornica obdolženega T. V. R., odvetnica V. B. Š. smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Obe pritožnici izpodbijata zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da sta obdolženca storila očitano kaznivo dejanje, vendar po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo konkretna dejstva in okoliščine iz katerih tudi po oceni pritožbenega sodišča izhaja utemeljen sum, da naj bi obdolženca storila očitano kaznivo dejanje tako kot je opisano v obtožnici. Zagovornica obdolženega S. O. G. nima prav, da je sodišče prve stopnje utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje oprlo zgolj na okoliščino, da naj bi se mimo bankomata dne 25.8.2016 pripeljalo vozilo znake BMW 745i, temno zelene barve reg. št. XY (Ro) ter da je bila identiteta obdolženca ugotovljena naknadno 27.8.2016 po prometni nesreči v L., v kateri je bilo udeleženo navedeno vozilo. Ta pritožbena navedba je v nasprotju z razlogi, ki jih je sodišče navedlo v izpodbijanem sklepu. Izpostavljeni okoliščini nista edini, ki utemeljujeta sklepanje, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje, saj je sodišče prve stopnje imelo na razpolago tudi posnetke video nadzora na omenjenem bencinskem servisu, zaznavo policista Policijske postaje Postojna B. Ž., zaznavo občana B. K. ter okoliščino, da na Hrvaškem poteka preiskava zoper oba obdolženca v smeri suma storitve kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolženca izvršila na enak način kot v obravnavanem primeru (s pomočjo posebne naprave, ki preprečuje izdajo gotovine iz bankomata („cash trapping“) ter sta bila obdolženca tam tudi en mesec v priporu. Tudi zagovornica obdolženega T. V. R. navaja, da okoliščina, da se je mimo bankomata zapeljalo temno vozilo znamke BMW 745i reg. št. XY ni dovolj za zaključek, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Kot že zgoraj navedeno sodišče prve stopnje na utemeljen sum ni sklepalo zgolj na podlagi te okoliščine, ampak tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki v skupni povezavi tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da sta oba obdolženca bila tista, ki naj bi storila obravnavano kaznivo dejanje.

5Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da je podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ter je ta priporni razlog v 5. točki izpodbijanega sklepa utemeljijo s prepričljivimi razlogi, ki jih pritožnici ne moreta izpodbiti. Sodišče prve stopnje je aktivnosti v zvezi z vročitvijo obtožnice in zaslišanje obeh obdolžencev začelo že 13.9.2017, vendar neuspešno kot je povzeto v 5. točki izpodbijanega sklepa. Da sta obdolženca begosumna kaže tudi okoliščina, da naj bi pred tem na Hrvaškem izvršila enako kaznivo dejanje na enak način kot v obravnavanem primeru in sta bila v tej zvezi obdolženca tudi v priporu, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6Zagovornica obdolženega S. O. G. ima prav, da je Romunija članica Evropske unije ter da za državljane EU velja prosto gibanje po celotnem območju EU, vendar to ne pomeni, da obdolženec ni begosumen. Tudi okoliščina, da sodišče prve stopnje obdolžencu ni poskusilo opraviti vročitve v Francijo ter da (formalno) ni seznanjen s tekom postopka zoper njega v Sloveniji, ne izključuje sklepanja o begosumnosti. Ta je po oceni pritožbenega sodišča jasno izražen tudi v okoliščinah, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 5. do 8. točke izpodbijanega sklepa, ki jih pritožnica niti ne izpodbija.

7Tudi zagovornica obdolženega T. V. R. nima prav, da je sodišče prve stopnje preuranjeno sklepalo na begosumnost tega obdolženca, saj da je razpolagalo z informacijo, da je obdolženec v maju 2017 odšel na Irsko. Po oceni pritožnice bi moralo sodišče prve stopnje čakati na odgovor Interpola Irske ter bi šele pri slednjem negativnem odgovoru lahko odredilo pripor. Pritožbeno sodišče drugače od pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že iz drugih okoliščin, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu pravilno sklepalo na begosumno nevarnost tega obdolženca, zato sama okoliščina, da naj bi se obdolženec nahajal na Irskem oziroma, da ta informacija ni potrjena, ni odločilna.

8Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da sta bila obdolženca 25.5.2015 prijeta v Romuniji na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.

9Ocena pritožbenega sodišča je, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za odreditev pripora (tudi iz vidika sorazmernosti in neogibnosti tega ukrepa), zato je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni, saj pritožnici odločilnih okoliščin nista mogli izpodbiti (tretji odstavek 402. člena ZKP).