VSRS Sodba II Ips 118/2018

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti prvi toženki njene revizijske stroške v znesku 856,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Tožnik je s tožbo z dne 1. 6. 2015 od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki jo je prva toženka (tožnikova sestra) dne 31. 7. 2009 sklenila s pokojnim očetom A. A., neveljavna.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da sta se stranki pogodbe o dosmrtnem preživljanju dogovorili, da bo preživljanec prvi toženki zapustil vse premoženje, predvsem nanjo prenesel lastninsko pravico na solastnem delu nepremičnine, prva toženka pa bo vse do njegove smrti zanj skrbela, pri čemer oskrba obsega vso potrebno nego in oskrbo, ureditev hrane, omogočanje zdravniške pomoči, prinašanje zdravil, ureditev prevoza k zdravniku in po smrti preživljanca ureditev pogreba. Na podlagi dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prva toženka izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je za preživljanca v pretežni meri skrbela, mu nudila vso potrebno zdravstveno oskrbo in tudi ostale storitve, mu zagotovila posebno dietno prehrano in poskrbela za njegov pogreb. Čeprav je tudi tožnik pomagal svojim staršem, s katerimi je živel v isti hiši, je sodišče prve stopnje štelo za izkazano, da se je pri strokovni oskrbi in negi preživljanca najbolj angažirala prva toženka.

3Sodišče druge stopnje je na podlagi pritožbe prve toženke spremenilo odločitev o stroških postopka. Pritožbo tožnika pa je v celoti zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari.

Povzetek revizijskih navedb

4Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in naloži prvi toženki v plačilo vse pravdne stroške, podrejeno pa, naj obe sodbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in opozarja, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o pritožbenem uveljavljanju prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pri razlagi določb pogodbe o dosmrtnem preživljanju. S pogodbo naj bi se stranki dogovorili, da bo prva toženka nudila vso potrebno nego in oskrbo, sodišče pa naj bi ugotovilo, da je le v pretežni meri skrbela za preživljanca. Posledično naj bi nižji sodišči napačno uporabili materialno pravo. Prva toženka v postopku ni oporekala, da so A. A. oskrbo nudili tudi tožnik in drugi bližnji, zato mu sama očitno ni nudila vse oskrbe, kot je bila obvezana po pogodbi. Nepravilno naj bi bilo tudi sklicevanje sodišča druge stopnje na dolžnost skrbi otrok za svoje starše, saj naj bi bila ta dolžnost subsidiarna v primeru sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Revident uveljavlja tudi kršitev 243. člena ZPP zaradi neizvedbe zaslišanja lečeče zdravnice. Trdi, da ni res, da med strankama ni bilo spora glede zdravstvenega stanja A. A.; ravno zato, ker naj bi tožnik zatrjeval, da sta preživljancu pretežno oskrbo nudila žena in tožnik, je bilo pomembno zaslišanje lečeče zdravnice, ki bi lahko pojasnila, kakšno oskrbo in nego je A. A. potreboval, in ali je bila skrb prve toženke zadostna. Tožnik zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in prva toženka je nanjo odgovorila. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in tožniku naloži plačilo njenih revizijskih stroškov.

Odločitev o reviziji

6Revizija ni utemeljena.

7Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E.

8Določanje konkretnih dajatev in storitev, ki so predmet preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju, je prepuščeno pogodbeni avtonomiji strank. Pri tem pa mora biti upoštevan namen pogodbe, ki je v preživljanju upravičenca; tj. v zagotavljanju enake kvalitete preživljančevega življenja kot v času, ko se je še v celoti preživljal sam. Pri razlagi spornih določil pogodb je torej treba izhajati iz skupnega namena pogodbenikov, in se ne držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov (drugi odstavek 82. člena OZ), čemur sta nižji sodišči s svojimi razlogi zadostili. Iz sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja zaveza prve toženke, da bo za preživljanca skrbela vse do njegove smrti, kot je to počela zadnjih deset let, pri čemer so bili v oskrbo zajeti vsa potrebna nega in oskrba, v kolikor bi preživljanec onemogel do te mere, da ne bi mogel več sam skrbeti zase, ureditev hrane, omogočanje zdravniške pomoči, prinašanje zdravil, ureditev prevoza k zdravniku in oskrba ter plačila za običajen primeren pogreb. Razlaga pogodbe, po kateri bi šteli, da prva toženka svojih obveznosti ni izpolnila zato, ker ni sama opravila prav vseh opravil za očeta (ob dejanski ugotovitvi, da je zanj skrbela v pretežni meri¹), ne bi bila skladna z namenom sklenitve pogodbe. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bil neživljenjski zaključek, da prva toženka svojih obveznosti ni izpolnila, ker pogodba govori o vsej potrebni oskrbi, določena opravila skrbi za preživljanca pa so dejansko opravili tudi drugi bližnji.

9Posledično je pravilna materialnopravna presoja nižjih sodišč, da je tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po tretjem odstavku 561. člena OZ neutemeljen. Natančen in izčrpen dokazni postopek ne daje nikakršne podlage za zaključek, da prva toženka ni izpolnjevala pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali da jo je kršila. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da je neizpolnjevanje obveznosti sicer lahko razlog za razvezo pogodbe, vendar mora biti za neizpolnjevanje pogodbe na strani preživljalca podana odgovornost. Povsem življenjska okoliščina, da so za A. A. skrbeli tudi njegova žena in sin - tožnik, ki je živel v isti hiši², nikakor ne izkazuje, da je prva toženka kršila svojo obveznost preživljanja. Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da je sam opravljal določena opravila zato, ker jih je prva toženka opustila; ni pa iz samega dejstva, da je tudi sam skrbel za očeta, ga vozil k zdravniku in mu drugače pomagal, mogoče sklepati, da prva toženka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala, in da ni prevzela skrbi za očeta v pretežni meri.

10Ker ima sodba sodišča druge stopnje razloge o vseh odločilnih dejstvih, uveljavljena kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako kršitve določb postopka ni zakrivilo sodišče prve stopnje, ko ni zaslišalo lečeče zdravnice preživljanca. V pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2016 je tožnik to zaslišanje predlagal, ker naj bi zdravnica potrdila, da je tudi on očeta vozil na zdravstvene preglede. Sodišče prve stopnje zdravnice ni zaslišalo, saj je podala pisno izjavo o tem, kdo je urejal preživljančeve zdravstvene zadeve.³ Šele v pritožbi je tožnik navajal, da bi prav ta priča lahko izpovedala o zdravstvenem stanju preživljanca. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da to dejstvo (v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje) med strankama sploh ni bilo sporno.

11Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora tožnik prvi toženki tudi povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 856,77 EUR. Vrhovno sodišče je prvi toženki v skladu z Odvetniško tarifo (OT) priznalo stroške odgovora na revizijo v višini 1500 točk (tar. št. 21/3 OT), 2% materialni stroški (30 točk) ter 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 856,77 EUR.

¹ In tudi že deset let pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kot to izhaja iz same pogodbe.
² Pri čemer je bilo ugotovljena pomoč v obliki prinašanja stvari iz trgovine ali bolšjega sejma, skupnih izletov, praznovanj, sprehodov ter manjših opravil.
³ 5. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.