VSL Sodba IV Cp 783/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I/1 točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„A. A., rojen ..., je dolžan plačati za preživljanje mladoletne A., rojene ..., za mesec december 2016 170,00 EUR preživnine, za mesec januar 2017 170,00 EUR preživnine, za mesec februar 2017 170,00 EUR preživnine, v obdobju od 1. 3. 2017 do 31. 8. 2017 45,00 EUR preživnine mesečno, od 1. 9. 2017 dalje pa je dolžan plačevati 170,00 EUR preživnine mesečno, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, od pravnomočnosti sodbe dalje pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega obroka dalje do plačila, vse zakoniti zastopnici mladoletnih toženk ... na račun ...“

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik je dolžan toženkama v roku 15 dni povrniti 45,58 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožnik za preživljanje mladoletne A. in za preživljanje mladoletne N. dolžan plačevati preživnino v zneskih, kot izhaja iz I/1 in I/2 točke izreka sodbe. Kar sta pravdni stranki iz tega naslova zahtevali več ali drugače, je kot neutemeljeno zavrnilo (I/3 točka izreka sodbe).

2Toženki se smiselno pritožujeta zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Menita, da je napačen pristop sodišča prve stopnje, ko je od ugotovljenih potreb mladoletne A. v višini 380,00 EUR odštelo znesek državne štipendije in zato A. potrebe ovrednotilo le na znesek 300,00 EUR. V denarju ovrednotene potrebe mladoletne A. bi morale znašati 380,00 EUR, kar ob delitvi preživninskega bremena na oba starša pomeni preživninsko breme za tožnika v znesku 190,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je napačno ovrednotilo potrebe mladoletne N., in sicer v delu letnih stroškov za šolske potrebščine, pripomočke ter letovanja. Upoštevalo je priglašene stroške v višini 250,00 EUR, ki je enkratni letni strošek za nabavo šolskih učbenikov, delovnih zvezkov, pisal, telovadne opreme, puščice, ravnil, materialov za ustvarjanje, copat, šolske torbe itd. Pri tem pa ni upoštevalo šolske malice, kosila ter ekskurzij, športnih dni, vstopnic za prireditve, ki so bili navedeni v pripravljalni vlogi z dne 12. 5. 2017, kar predstavlja v denarju ovrednotene potrebe otroka najmanj v višini 60,00 EUR mesečno. Od Osnovne šole X., kjer se šola mladoletna N., je njena zakonita zastopnica prejela informacijo, da dopoldanska malica znaša 0,80 EUR na dan, kosilo 2,52 EUR na dan, medtem ko popoldanska malica znaša 0,96 EUR na dan, kar za 20 delovnih dni znaša 69,60 EUR. Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju obsega potreb za mladoletno N. upoštevati najmanj strošek šolske prehrane.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je treba izhajati iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

6Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne A. ocenilo na približno 375,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da mladoletna A. prejema državno štipendijo v višini 80,00 EUR, je navedeni znesek odštelo od ugotovljenih potreb. Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem. Pritožba pravilno opozarja, da se državna štipendija ne upošteva kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek, oziroma se ne odšteje od ugotovljenih potreb otroka, vendar je glede na relativno nizke preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev dejstvo, da se bodo stroški, ki jih ima prva toženka z izobraževanjem in ki jih je prvo sodišče ocenilo na približni znesek 38,00 EUR mesečno, pokrili prav iz tega naslova, kar pomeni, da je potrebno pokriti mesečne stroške za preživljanje mladoletne A. le v višini 340,00 EUR mesečno.

7V nasprotju s pritožbeno navedbo je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju potreb mladoletne N. v priznanem znesku 250,00 EUR upoštevalo poleg šolskih potrebščin in pripomočkov tudi strošek letovanja (zadnji odstavek 11. točke obrazložitve sodbe). Pravilno je tudi ugotovilo, da toženka drugih stroškov v zvezi s šolo ni izkazala. Res je navedla, da po poizvedbi pri Osnovni šoli X. dopoldanska malica znaša 0,80 EUR na dan, kosilo 2,52 EUR in popoldanska malica 0,96 EUR na dan, kar skupaj znaša 69,60 EUR mesečno. Vendar pa je tožnik izrecno navedel, da navedeni izdatek za šolsko prehrano za mladoletno N. z ustreznimi dokazili ni izkazan. Tožena stranka bi torej morala dokazati, da znaša mesečni znesek šolske prehrane za mladoletno N. v zatrjevani višini 69,60 EUR. Zgolj zatrjevano dejstvo, da v OŠ X. stane strošek prehrane približno 69,60 EUR, še ne izkazuje, da navedeni strošek v navedeni višini mladoletni N. dejansko nastaja. Mladoletna N. bi načeloma lahko imela subvencionirano prehrano, kot npr. njena starejša sestra A., ali na šolsko prehrano sploh ne bi bila naročena. Toženka dokazil (položnice, potrdila o plačilu) ni priložila niti pritožbi, zaradi česar ni izkazala, da mladoletni A. navedeni strošek v zatrjevani višini dejansko nastaja.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v I/1 točki izreka spremenilo tako, da je preživnino, ki jo je dolžan toženec plačevati za mladoletno A., zvišalo za 20,00 EUR mesečno. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9Pritožba tožene stranke je bila potrebna, saj je z njo dosegla zvišano preživnino. Načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena zato narekuje, da ji tožnik za njeno pritožbo, s katero je delno uspela, povrne tretjino stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 136,73 EUR. Stroške predstavljajo nagrada za pritožbo po tarifni številki 21/1 OT v zvezi z 18/2 OT v višini 200 točk, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po 11/3. členu OT ( 4 točke ), 22% DDV ter sodna taksa v višini 22,50 EUR.