UPRS Sodba I U 1648/2017-11

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim obvestilom je Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj (v nadaljevanju tožena stranka), obvestil tožnika, da se ne sprejme njegova ponudba, ki jo je podal na javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih, objavljenega 4. 4. 2017 (v nadaljevanju javno povabilo) na spletnih straneh tožene stranke. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik oddal ponudbo na navedeno javno povabilo. Strokovna komisija je ugotovila, da je tožnikova ponudba pravočasna, formalno popolna in razumljiva, vendar pa tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom. Ne izpolnjuje pogoja, da je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja oziroma v primeru samozaposlitve, da je v navedenem obdobju redno mesečno plačeval prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Iz uradnih evidenc Finančnega urada RS (pravilno Finančne uprave RS, v nadaljevanju FURS, opomba sodišča) je razvidno, da za mesec april 2017 REK obrazca ni predložil redno mesečno.

2Tožnik v tožbi izpodbija navedeno obvestilo. Navaja, da so bili REK obrazci oddani takoj po izplačilu neto plač A.A. Slednjega je tožnik večkrat pozival za dostavo podpisanih pogodb, da bi mu lahko obračunal in izplačal plačo za mesec april 2017. Plača za mesec april 2017 mu je bila izplačana takoj po dostavi pogodbe o zaposlitvi. Ob dostavi pogodbe je omenjeni podpisal izjavo, da je z zamikom dostavil pogodbo. Tožnik navedeno izjavo prilaga k tožbi. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in da se sprejme njegova ponudba za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbi. Pojasnjuje, da je predmet spora odločitev tožene stranke o tožnikovi ponudbi, oddani 5. 7. 2017 na javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih, ki ga tožena stranka izvaja skladno z določili Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in ga je objavila na svoji spletni strani 4. 4. 2017. V 6. poglavju javnega povabila je bil pod točko 11 kot splošen pogoj za sprejem ponudbe določen pogoj: - da je (ponudnik) v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V opombi k temu pogoju (opomba št. 16) je tožena stranka pojasnila, da bo ta pogoj ugotavljala z vpogledom v uradno evidenco FURS (i-REK) in da neoddaja REK obrazcev v obdobju, določenem v tej točki splošnih pogojev, kadar je ta predpisana, pomeni, da pogoj ni izpolnjen. Nadalje je bilo tudi v poglavju 6.4. tega javnega povabila določeno, da bo tožena stranka izpolnjevanje pogoja, vezanega na plačilo davkov in drugih obveznih dajatev ter na izplačevanje plač, ugotavljala po podatkih, ki jih bo pridobila od FURS (prvi v zvezi s tretjim odstavkom poglavja 6.4.). Tožena stranka je po prejemu tožnikove ponudbe vpogledala v podatke iz uradne evidence FURS o tožnikovih poravnanih davkih in prispevkih in ugotovila, da tožnik v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim ni redno mesečno izplačeval plač. Iz uradne evidence FURS je namreč izhajajo, da je tožnik plačo za mesec april 2017 izplačal šele 13. 6. 2017 (namesto najkasneje 18. 5. 2017), za mesec maj pa 19. 6. 2017 (namesto najkasneje 18. 6. 2017). Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tožena stranka sprejela izpodbijano odločitev. Tožena stranka v nadaljevanju še navaja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kljub temu pa zatrjuje, da odločitev tožene stranke ni pravilna, ker odgovornost za nepravočasno izplačilo plače ni na njegovi strani, ampak na strani delavca. Navedeno tožnik dokazuje z izjavo delavca, iz katere izhaja, da je delo nastopil 1. 4. 2017 in da „ je seznanjen, da je bila prijava v M1 oddana z zamikom, ker ni dostavil originala pogodbe v računovodstvo, da bi lahko uredili prijavo“. Tožena stranka meni, da omenjene tožnikove navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Pogoj javnega povabila je element, ki mora biti v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave - ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti. V praksi javnih naročil in v postopkih dodeljevanja javnih sredstev preko javnih razpisov se zahteva, da je pogoj določen tako, da je nediskriminatoren in da ugotavljanje njegovega (ne)obstoja ni prepuščeno prostemu odločanju organa. V obravnavani zadevi sporen pogoj te zahteve izpolnjuje. Tožena stranka pa se sklicuje še na delovnopravno zakonodajo in sicer na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jih navaja. Sklepno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5Po presoji sodišča je izpodbijano obvestilo, s katerim ni bila sprejeta tožnikova ponudba za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih, pravilno in zakonito.

6V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogaja, določenega z javnim povabilom in sicer, da je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Ni sporno, da je bil navedeni pogoj določen v navedenem javnem povabilu. V 6. poglavju z naslovom „Pogoji za oddajo ponudbe na javno povabilo“ so v točki 6.1. določeni Splošni pogoji, med katerimi je v točki 11 določen pogoj: - da je (ponudnik) v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V opombi k temu pogoju (opomba št. 16) je pojasnjeno, da bo ta pogoj ugotavljal z vpogledom v uradno evidenco FURS (i-REK) in da neoddaja REK obrazcev v obdobju, določenem v tej točki splošnih pogojev, kadar je ta predpisana, pomeni, da pogoj ni izpolnjen. Prav tako tudi iz poglavja 6.4. tega javnega povabila izhaja, da bo tožena stranka podatke o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev v Republiki Sloveniji ter podatke glede izplačevanja plač pridobila od FURS. Ni sporno, da je tožena stranka po vpogledu v podatke iz uradne evidence FURS o tožnikovih poravnanih davkih in prispevkih ugotovila, da tožnik v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim ni redno mesečno izplačeval plač.

7Tožnik ne oporeka omenjenim ugotovitvam tožene stranke, pač pa navaja, da krivda, da omenjenega predpisanega pogoja ni izpolnjeval, ni na njegovi strani, saj naj bi bil za to odgovoren pri tožniku zaposlen delavec. V ta namen prilaga tudi izjavo navedenega delavca (izjava A.A. z dne 26. 7. 2017). Iz slednje izhaja, da A.A. izjavlja, da je seznanjen, da je bila prijava v M1 oddana z zamikom, kajti dokument - original pogodbo ni dostavil v računovodstvo, da bi lahko tožnik uredil prijavo. Dejansko je nastopil delo 1. 4. 2017. Iz pojasnila tožnika z dne 26. 7. 2017 pa izhaja, da je zaposleni A.A. pričel z delom 1. 4. 2017 pri tožniku. Tožnik ni mogel urediti MI in zavarovanja za zaposlenega, ker niso imeli vrnjene podpisane pogodbe o zaposlitvi.

8Po presoji sodišča tožnikovi ugovori niso utemeljeni, sklicevanje na izjavo tožnikovega delavca z dne 26. 7. 2017 oziroma na pojasnilo tožnika z dne 26. 7. 2017 pa nerelevantno. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik pogojev, ki so določeni v javnem povabilu in ki se izkazujejo na način, določen v javnem povabilu, ne izpolnjuje, je nerelevantno njegovo sklicevanje, da naj bi bila krivda na strani delavca. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pogoj javnega povabila element, ki mora biti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave, zaradi česar ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od vnaprej določenih pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti.

9Iz pojasnjenih razlogov je izpodbijano obvestilo o nesprejemu ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih pravilno in zakonito, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10Sodišče je odločalo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.