UPRS Sodba I U 1940/2017-5

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravila svoj sklep z dne 28. 2. 2017 in ga nadomestila s to odločbo, s katero je z 2. točko izreka zavrnila zahtevo tožnikov za uskladitev podatkov katastra stavb parcele z ID 2636-3840-69 v k.o. ... Odločila je še, da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2V obrazložitvi navaja, da sta tožnika 30. 12. 2016 vložila zahtevo za izvedbo postopka uskladitve podatkov katastra stavb po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), v kateri med drugim navajata, da sta del takratne sušilnice preuredila v podstrešno sobico s površino 20,60 m2, za kar jima je Občina Ljubljana-Bežigrad 9. 2. 1988 izdala uporabno dovoljenje. Predmetna sobica je v javnih evidencah in etažnem načrtu napačno navedena kot skupni del sušilnice in sicer skupaj z delom, ki je tudi po adaptaciji ostal sušilnica in naj bi šlo za enoten prostor z ID znakom 2636-3840/69. Iz tega izhaja, da etažni načrt, na podlagi katerega je prišlo do vpisa etažne lastnine, ni bil narejen skladno z dejanskim stanjem, pač pa na podlagi prvotnega načrta stavbe, kar pomeni, da si geometer, ki ga je izdelal, stavbe ni ogledal oz. si ni ogledal vseh njenih prostorov. Zaradi navedenega sta tožnika pri Geodetskem podjetju A. d. o. o. iz Ljubljane naročila izdelavo elaborata spremembe podatkov katastra stavb in ga prilagata v tem postopku kot podlago za uskladitev podatkov katastra stavb z resničnim stanjem. Predlagata, da geodetska uprava namesto napačno vpisanega dela stavbe z ID znakom 2636-380-69 vpiše dva nova dela in sicer z ID znakoma 2636-380-77 in 2636-380-78 in jima določi pravilno dejansko rabo. Toženka je preverila zadnje vpisane podatke ter podatke iz zbirke listin katastra stavb ter njihovo ujemanje z dokazili, ki sta jih je v postopku predložili stranki. Preverila pa je tudi možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja in ugotovila:

- da je bila stavba z ID 1636-3840 na zahtevo B. d. d. in njej priloženega elaborata geodetskega podjetja C. d. o. o., ki ga je 9. 7. 2007 potrdil odgovorni geodet D.D., vpisana v kataster stavb v postopku prvega vpisa, ki se je zaključil z izdajo odločbe z dne 2. 10. 2007. Iz listine elaborata geodetske storitve izhaja:

- da se del stavbe z ID 1636-3840-69 nahaja v 11. etaži in je bila kot dejanska raba določena 13-skupna raba in da je bil glede na predhodno že evidentirano stanje podatkov po določbah Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo ta del dodan kot nov del stavbe s površino 42,43 m2;

- da iz vsebine izreka odločbe z dne 2. 10. 2007 izhaja odločitev, da se navedeni del stavbe v zemljiški kataster evidentira z ID 1636-3840-69 s površino 42,43 m2 in dejansko rabo 13-skupni prostori.

3Toženka po primerjavi zadnjih vpisanih podatkov s stanjem podatkov iz zbirke listin, tj. elaborata za prvi vpis stavbe in odločbe geodetske uprave ugotavlja, da se zadnji vpisani podatki katastra stavb za sporni del stavbe v celoti ujemajo s podatki iz zbirke listin. Zato je na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN zahtevek tožnikov zavrnila. Pojasnjuje še, da bi bil ustrezen postopek za dosego sprememb katastrskih podatkov, kot jih v vlogi predlagata tožnika, postopek spremembe katastra stavb (85. člen ZEN in naslednji).

4Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje prvostopenjskemu organu, da v konkretnem primeru ni izkazano, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja.

5Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da iz dokazil, ki sta jih v upravnem postopku predložila, tj. gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja in elaborata spremembe podatkov katastra stavb z dne 12. 10. 2016 izhaja, da so bili podatki o predmetnem delu stavbe napačno vpisani zaradi napake v postopku evidentiranja. V času evidentiranja namreč ta prostor oz. posamezni del stavbe sploh ni obstajal, saj sta v tistem delu stavbe obstajala dva prostora, in sicer prostor, ki je sestavni del stanovanja tožnikov in sušilnica. Kljub temu, da je toženka ugotovila, da se podatki v katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila, pa jih noče uskladiti, kot ji to nalaga zakon, temveč zatrjuje, da za to ne obstaja zakonska podlaga. Ker zakon določa, da je za vpis podatkov o delih stavb potreben poseben elaborat, sta ga tožnika naročila in priložila, s čimer sta izpolnila zakonski pogoj. Tudi če tega ne bi storila, bi morala toženka na podlagi petega odstavka 9. člena ZEN sama poskrbeti, da se tak elaborat izdela in po uradni dolžnosti izvesti postopek uskladitve podatkov. Menita, da za uporabo 9. člena ZEN ni bistveno, kar zatrjuje toženka, da mora obstajati neskladje med listino, ki je bila podlaga za vpis in vpisom, temveč je moralo v času vpisa podatkov v kataster stavb ob odločanju obstajati neskladje med dejanskim stanjem in vpisom v kataster stavb. Trditev toženke, da se za osmi odstavek 6. člena ZEN ne uporablja upravni postopek in da GURS v teh primerih ne postopa po uradni dolžnosti, je v nasprotju z zakonom. Predlagata ugoditev tožbi, odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

6Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

7Tožba ni utemeljena.

8Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru ali katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. V tem postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra pa geodetska uprava (le) preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki iz zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. (tretji odstavek 9. člena ZEN). Navedeno pomeni, da geodetska uprava v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra preveri le skladnost zadnjih vpisanih podatkov s podatki v listini, ki je bila podlaga za vpis, kar jasno izhaja že iz branja besedila navedenih določb. V tem postopku torej geodetska uprava ne preverja pravilnosti podatkov v sami listini, ki je podlaga za vpis (na primer v elaboratu). Tovrstne napake se namreč lahko odpravijo le v postopkih izdaje take listine. Zato je za izkazanost zahteve, vložene po navedeni določbi (9. člen ZEN), bistveno, da vložnik izkaže neskladnost zadnjih vpisanih podatkov v katastru (stavb) z listinami, ki so bile podlaga za njihov vpis.

9Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil vpis spornega dela stavbe v kataster stavb (dela stavbe z ID 1636-3840-69) izveden na podlagi elaborata za prvi vpis stavbe z ID 2636-3840 v kataster stavb (ki ga je izdelalo geodetsko podjetje C. d. o. o. iz Ljubljane, dne 9. 7. 2007 pa potrdil odgovorni geodet D.D., univ. dipl. inž. geod.) in odločbe geodetske uprave št. 02132-00461/2007-2 z dne 2. 10. 2007. Ker tožnika ne prerekata ugotovitve toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, in ki je glede na predhodne navedbe edina pravno relevantna v tej zadevi, da se vpisani podatki za sporni del stavbe v kataster stavb v celoti ujemajo s podatki iz zbirke listin (navedenega elaborata in odločbe), je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

10Na drugačno odločitev zato ne morejo vplivati ugovori, da je bil elaborat, ki je bil podlaga za vpis, napačen. Z navedenimi ugovori tožnika smiselno ugovarjata skladnosti vpisanih podatkov s stanjem v naravi. S tem ugovorom pa, kot rečeno, v postopku, začetem na podlagi 9. člena ZEN, ne moreta uspeti, ne glede na to, kdaj je do neskladnosti prišlo.

11Kot je pravilno pojasnila toženka, je za dosego sprememb katastrskih podatkov, za kar se v vlogi z dne 30. 12. 2016 zavzemata tožnika, predviden drug postopek. Res je, da peti odstavek 9. člena ZEN daje možnost toženki, da tudi sama, po uradni dolžnosti, začne postopek spreminjanja podatkov, za kar je sicer predviden poseben postopek. Vendar v obravnavni zadevi ne gre za tak postopek, pač pa za postopek za spremembo vpisa v katastru stavb, ki sta ga na podlagi 9. člena ZEN začela tožnika in zanj nista izkazala pogojev, kar je predhodno pojasnjeno.

12Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnika sta kot dokaze v zadevi predlagala izključno listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.