VSM Sodba I Cp 522/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 7.750,60 EUR s pripadajočimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

2Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženka očita sodišču prve stopnje previsoko odmerjeno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Za vtoževano odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem bi znašala primerna odškodnina 3.500,00 EUR, saj tožnik ni trpel dolgotrajnih bolečin. Za prestani strah je po mnenju pritožbe pravična denarna odškodnina 1.000,00 EUR in za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 6.000,00 EUR, saj je sodišče v premajhni meri upoštevalo, da je tožnik že pred škodnim dogodkom imel težave s hrbtenico in omejitve zaradi tega. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, kot izhaja iz pritožbe oziroma podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne istemu sodišču v novo sojenje.

3Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da si je tožnik med delovnim časom poškodoval in utrpel perforativno poškodbo levega očesa ter z izpodbijano sodbo tožniku odmerilo 16.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo.

6Odločitev sodišča prve stopnje je glede odmere odškodnine pravilna. Skupni odmerjeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo 16.000,00 EUR (od tega je odštelo že plačani valorizirani znesek 8.371,08 EUR), predstavlja 15 neto povprečnih plač v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje¹. Dosojena odškodnina v konkretnem primeru tako ustreza individualnim okoliščinam na strani tožnika in je ustrezno umeščena med odškodnine, prisojene za podobno škodo - podobne poškodbe oči.

7Tudi prisojeni zneski denarne odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odražajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanjo. Ob dejanskem stanju, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da je tožnik trpel telesne bolečine hude intenzitete od trenutka poškodbe do odpusta iz očesne klinike, lažje telesne bolečine pa ves čas zdravljenja, je odškodnina v odmerjeni višini 4.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem povsem primerna. Pritožnica namreč spregleda, da je poškodba nastala na očesu, ki predstavlja vitalen organ človeškega telesa in je oškodovanec, razen pretrpljenih telesnih bolečin, utrpel številne nevšečnosti med zdravljenjem, med drugim tri operativne posege, injiciranje zdravil v oko, pogoste obiske zdravnika ter preglede pri specialistu.

8Tako subjektivnim kot objektivnim merilom iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ustreza tudi na 1.500,00 EUR odmerjena odškodnina iz naslova prestanega strahu. Izvedenec je kot strokovnjak ocenil primarni strah vse do 1. 12. 2014, ko je šele takrat bilo ugotovljeno, da tožnik ne bo oslepel. Da je pri tožniku bilo porušeno duševno ravnovesje, ni mogoče dvomiti, saj mu je grozila izguba vida. Pritožbena gola navedba, da je odmerjena odškodnina za to postavko previsoka, je neutemeljena in odškodnina za prestan strah povsem primerna.

9Enako velja za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Da je tožnik omejen pri opravljanju običajnih dejavnostih, pri športnih aktivnostih in pri službenem delu, je poleg tožnika potrdil tudi izvedenec. Tožnik ne sme več aktivno sodelovati pri negi svoje bolne 23-letne hčere, ki potrebuje 24-urno oskrbo in jo je potrebno večkrat fizično prestaviti, jo dvigniti in jo prenesti. Zaradi omejitve dvigovanja bremen, težjih od 5 kg, je tožnik oviran tudi pri službenem delu, ko mora ves material prenašati v manjših količinah, kot je običajno, za kar porabi več časa oziroma mora prositi za pomoč. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da tožnik zaradi omejitev ne more več obdelovati vinograda, čistiti snega, pripravljati kurjave, ter ne more rekreativno igrati nogometa. Zaradi vseh teh omejitev tožnik duševno trpi. Da bi sodišče prve stopnje pri tožniku v premajhni meri upoštevalo razmejitev s težavami, ki jih je imel pred škodnim dogodkom (hrbtenica in ledvica), kot meni pritožba, iz sodbe ne izhaja. Omejitvam, ki imajo vzrok v okvari hrbtenice in odstranitvi ledvice, je izvedenec pripisal 50 %, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo. Glede na opisane omejitve tožnika v njegovih aktivnostih, je tudi po presoji višjega sodišča dosojenih 10.000,00 EUR primerna satisfakcija za duševne bolečine, ki jih tožnik trpi zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

10Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso ugotovljene, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Pritožnica s pritožbo ni uspela, tožnikov odgovor na pritožbo pa ni doprinesel k rešitvi, zato je nepotreben, in pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Povprečna neto plača za februar 2018 je po podatkih Statističnega urada Slovenija znašala 1.066,33 EUR.