VSC Sklep II Cpg 58/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom vpisalo izčlenitev prenosne družbe po delitvenem načrtu prenosne družbe z dne 4. 7. 2017, na podlagi katerega je izčlenila del svojega premoženja, ki ga prevzame družba U. T. d.o.o.. Ugotovilo je, da prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe v sodni register, saj je predlagatelj predložil vse potrebne listine za vpis, razen izjave iz prvega odstavka 590. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Ni sporno, da je udeleženec imetnik dveh delnic predlagatelja, ki imata glasovalno pravico, in da je vložil tožbo na izpodbijanje/ničnost sklepa skupščine z dne 23. 8. 2017 ter da se vodi kot gospodarski spor pred Okrožnim sodiščem v Celju I Pg 433/2017. O tožbi še ni bilo pravnomočno odločeno. Za sprejem izpodbijanega sklepa je na skupščini glasovalo 99,243 % oddanih glasov, proti je bilo 0,757 % glasov, kar izhaja iz zapisnika skupščine. Glede na majhno število delnic, ki jih ima udeleženec, je zanemarljiv vpliv delničarja, ki je vložil izpodbojno tožbo, glede na pravice delničarjev, ki so v večini glasovali za izpodbijani sklep, v primeru vpisa izčlenitve v sodni register pred pravnomočnostjo vložene tožbe. Poleg tega gre pri predlagani vrsti delitve za izčlenitev, ki je delitev, ki ohranja kapitalska razmerja (deseti odstavek 623. člena ZGD-1). Glede očitanih kršitev 2. točke drugega odstavka 297.a člena ZGD-1 iz predloženega gradiva (delitvenega načrta in prilog skupščinskega sklepa z dne 23. 8. 2017) izhaja, da je bil naveden predlog sklepa za vsako posamezno točko dnevnega reda in podana obrazložitev. Udeleženec je zaprosil za geslo in dostop do spletne strani, kjer je bilo objavljeno gradivo za skupščino, in mu je bilo posredovano s strani predlagatelja. Da je pridobil vse dokumente le v pdf obliki in le nekaj dni pred skupščino, ne pomeni kršitve pravice. Glede pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 iz zapisnika skupščine SV-715/17 izhaja, da je predsednik uprave podal obširna pojasnila na postavljena vprašanja delničarja - udeleženca. Kar pomeni, da je dobil odgovore na zastavljena vprašanja. V skladu s četrtim odstavkom 305. člena ZGD-1 lahko delničar, če mu niso dani podatki, ki jih zahteva, zahteva, da se vprašanje in razlog, zaradi katerega mu podatki niso bili dani, vključi v zapisnik. Tega delničar ni zahteval oz. zahteva iz zapisnika ne izhaja. Notarski zapisnik predstavlja javno listino in podatki, vpisani v listino, predstavljajo verodostojne podatke. Iz notarskega zapisnika skupščine izhaja, da je poslovodstvo predlagatelja na skupščini pojasnilo delitveni načrt in da ni prišlo do pomembnih sprememb premoženja družbe, ki bi nastale od sestave delitvenega načrta do zasedanja skupščine. Razlogi za izčlenitev so bili pojasnjeni v skupščinskem gradivu. Iz poročila poslovodstva o delitvi družb izhaja, da so razlogi za izčlenitev v morebitni prodaji izločene dejavnosti. Sindicirani kreditni pogodbi med drugim predvidevata izčlenitev izločene dejavnosti in njeno prodajo. Z izčlenitvijo izločene dejavnosti v samostojno družbo naj bi se povečala možnost prodaje in dosegel sinergijski učinek glede prerazporejanja zaposlenih. Predlagatelj je predložil in pripravil vso potrebno dokumentacijo za izvedbo statusnega preoblikovanja, kot izhaja iz predloženega gradiva, in se je na skupščino dobro pripravil, kar je razvidno iz rezultata glasovanja. Nepotrebno je polemiziranje katere strokovnjake bi moral povabiti na skupščino, da bi zadovoljivo odgovoril na zastavljena vprašanja. Iz delitvenega načrta in priložene dokumentacije izhaja, da se ravno z izčlenitvijo želi doseči dobiček in optimizacija poslovanja družbe, tako izločene kot primarne dejavnosti na prenosni družbi. Obstaja majhna verjetnost, da bi udeleženec s tožbo uspel. Iz poročila poslovodstva izhaja, da bi prenos izločene dejavnosti v samostojni družbi povečal možnost prodaje in dosegel višje prodajne cene, zaradi česar se je družba odločila za tovrstno delitev (izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe). Z registrsko zaporo je družbi onemogočeno poslovanje na način, kot ga je želela izvesti z izčlenitvijo, za katero je glasovala večina delničarjev. Res je, da je odločitev le začasna do pravnomočne odločitve v zadevi I Pg 433/2017, vendar je majhna verjetnost, da bi udeleženec s tožbo uspel. Držijo navedbe, da izčlenitev ni tista, ki bi razbremenila predlagatelja. Razbremeni ga lahko le prodaja. Vendar se z izčlenitvijo in vpisom v sodni register poveča možnost, da bi do prodaje prišlo. Prekinitev postopka bi imela škodljive posledice za predlagatelja. Glede koncesij je znano, da je mnogo lažje dobiti soglasje za prenos v primeru univerzalnega pravnega nasledstva kot v primeru singularnega nasledstva. Pomen pravice, katere kršitev zatrjuje udeleženec s tožbo, in verjetnost, da bi s tožbo uspel, je manjša od škode, ki bi nastala družbi s tem, da je onemogočeno poslovanje na način, ki je bil veljavno izglasovan z večino glasov delničarjev na skupščini 23. 8. 2017.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in zaradi kršitve Ustave RS ter Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). V pritožbi navaja, da sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, saj sodišče ne pojasni bistvenih točk z zadostno mejo konkretnosti, ki jo zahteva Ustavno sodišče. Moralo bi navesti, kakšen je pomen delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 za udeleženca, pravice do zagotovitve informacij iz 297.a člena ZGD-1 ter kršitve načela opravljanja pridobitve dejavnosti iz 3. člena ZGD-1. Iz navedb predlagatelja ne izhaja konkretna nevarnost nastanka kakršnekoli škode. Iz obrazložitve sklepa ne izhaja, zakaj je dalo sodišče prednost hitri odločitvi. Ni podalo vsebinske obrazložitve zakaj oz. ali je sploh utemeljen predlog in ali so priložene listine formalno popolne. Udeleženec se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne more učinkovito vsebinsko opredeliti do odločitve sodišča in jo grajati, kar pomeni, da ne more učinkovito uporabiti pravnega sredstva. Udeleženec je res imetnik le dveh delnic predlagatelja oz. ima le 0,0000704618847 % delež osnovnega kapitala predlagatelja. Vendar so ti podatki o deležu irelevantni z vidika tehtanja pomena pravic, ki so mu bile kršene s sklepom, ki ga izpodbija v pravdi. Stališče sodne prakse in teorije kaže na izjemno velik pomen pravice za delničarje. Ker je pravica do obveščenosti za delničarje tako pomembna, da že vsaka kršitev pravice pomeni izpodbojnost sklepa skupščine, je nepomembno sklicevanje sodišča, da se z izčlenitvijo domnevno ohranjajo kapitalska razmerja. Posledice bodo za udeleženca zaradi vpisa izjemno velike, saj sodno varstvo, ki ga je že sprožil (tožba na izpodbijanje sklepa) ne bo mogla doseči namena. S tem, ko je sodišče dovolilo preboj registrske blokade, je izvotlilo pravico udeleženca do izpodbijanja sklepov skupščine, ki jo daje ZGD-1. Neutemeljeno je prejudiciralo pravdni postopek ter posegalo v pristojnost pravdnega sodišča, ko je odločalo, ali obstojijo določene kršitve ali ne. Da je presojalo možnost uspeha s tožbo s stopnjo prepričanja gotovosti in ne verjetnosti, izhaja iz drugih navedb v sklepu. Sodišče mora pri tehtanju res upoštevati verjetnost, ali bo udeleženec kot tožnik uspel s tožbo, vendar to ne pomeni, da sme prejudicirati odločitev pravdnega sodišča in samo izvesti dokazni postopek ter odločati ali obstojijo zatrjevane kršitve ali ne. Ne držijo navedbe, da je bilo v celoti odgovorjeno na vsa vprašanja udeleženca na skupščini. Odgovore je sicer prejel, vendar so bili presplošni, da bi iz njih izhajale konkretne in vsebinsko popolne informacije, ki bi pomenile dejansko in ne zgolj navidezno zagotovitev pravice do obveščenosti. Navedbe sodišča, da iz zapisnika skupščine izhaja, da je poslovodstvo podalo obširna pojasnila, so irelevantne in ne pomenijo popolne ugotovitve dejanskega stanja. V odgovorih se poslovodstvo ni sklicevalo na nobene dokumente, analize, pridobljene informacije. Poslovodstvo se mora na skupščino v vsakem primeru temeljito pripraviti glede vseh relevantnih (tudi bolj zahtevnih) tem in se nanjo opremiti, da bo lahko popolno podalo pojasnila delničarjem. Ni zagotovilo davčnega svetovalca in neodvisnega revizorja, ki bi lahko podala konkretne odgovore na nezapletena vprašanja udeleženca, ki bi jih poslovodstvo lahko pričakovalo in nanje ne bi znalo odgovoriti samo. Udeležencu oz. pooblaščencu na skupščini ni mogoče očitati, da ni zahteval, da se njegovo vprašanje vključi zapisnik, kar je možnost četrtega odstavka 305. člena ZGD-1. Poslovodstvo ni zavrnilo odgovorov na vprašanje, temveč nanje ni odgovorilo konkretno. Predlagatelj do izvedbe skupščine ni dal udeležencu na vpogled popolne dokumentacije, zato je bila kršena pravica do zagotovitve informacij, saj ni prejel ključnih podatkov o izčlenitvi, glede katere je bila sklicana skupščina. Kot delničar je zahteval vpogled v dokumentacijo s pisnim dopisom z dne 9. 8. 2017. V tem je prosil, da se mu dokumentacija predloži v elektronski obliki v formatih xls, xlsx, csv, doc, odt ali txt. Predlagatelj je udeležencu sicer posredoval povezavo do dokumentacije in geslo (dokumentacija na spletni strani predlagatelja ni bila prosto dostopna), vendar šele 16. 8. 2017, kar je le 4 delovne dni pred skupščino. Udeleženec je na ta način uspel dobiti le dokumente v formatu pdf, na kar je predlagatelja opozoril z elektronskim sporočilom, vendar predlagatelj ni reagiral, da bi dal na voljo tudi dokumentacijo v zahtevanih formatih. Dolžnost poslovodstva je, da zagotovi vso potrebno dokumentacijo v formatih, za katere zaprosi delničar. Predlagatelj ni izkazal, da bi mu zaradi kasnejšega vpisa izčlenitve zares grozila kakršnakoli konkretna škoda. Udeleženec ni predložil zavezujočih ali nezavezujočih ponudb za nakup izčlenjene družbe. Sploh ni trdil, da obstaja kakršenkoli zainteresiran kupec izčlenjene družbe. Ni mogoče govoriti o nastanku kakršnekoli škode predlagatelju, ker bi se postopek odločanja o izčlenitvi prekinil in se z morebitnim vpisom izčlenitve počakalo do pravnomočne odločitve v pravdi.

3Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da pritožba ni dovoljena in vlaga pravno mnenje prof. dr. Aleša Galiča ter nedovoljenost pritožbe pojasnjuje skozi enotno in ustaljeno prakso višjih sodišč, Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča. Varstvo udeleženca se zagotavlja z možnostjo odškodninskega zahtevka, kot ustavno skladno nadomestilo pravice do pritožbe. Zatrjevane procesne kršitve neobrazloženosti sklepa ne držijo niti z vidika ZPP. Sodišče ni navedlo, da je o možnosti uspeha s tožbo odločalo s stopnjo gotovosti (udeleženec vzame le en stavek iz konteksta). Zakon ne predvideva, da si lahko delničarji izmišljujejo v kakšnih elektronskih formatih bodo dobili informacije. Informacije, ki so bile posredovane delničarju, so bile v standardnem elektronskem formatu pdf, ki je splošno razširjen in v katerem objavlja informacije tudi sodni register (portal Ajpes). Sodišče je ocenilo in obrazložilo, da je poslovodstvo izpolnilo vse standarde skrbnosti iz priprav in opremljenosti na skupščino ter podajanja odgovorov. Navedeno najmanj verjetno izkazuje, da ni bila kršena pravica do obveščenosti, torej je malo verjetno, da bi pritožnik uspel z izpodbojno tožbo. Vključitve vprašanj v zapisnik predstavnik ni zahteval, saj je bil z odgovori zadovoljen, kot je potrdil po večkratnem preverjanju s strani uprave in predsednika skupščine. Predlagatelj je podrobno pojasnil obstoj resne nevarnosti nastanka škode v predlogu za prebitje registrske zapore ter v pojasnilnem odgovoru z dne 31. 1. 2018. Izčlenitev je z vidika sindiciranih kreditnih pogodb, ki urejajo dovoljeno izčlenitev, okoliščina, ki bistveno pripomore k izvedbi prodajnega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je vsebinsko obravnavalo pritožbo udeleženca, čeprav sta nova - prevzemna družba in vpis izčlenitve že vpisana v sodni register, saj mu pravico do pritožbe zoper končno odločbo sodišča dajejo procesne določbe ZSReg, ZNP, ZPP in Ustava RS.

6Ne držijo uvodni očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg ter Ustave RS in EKČP: (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, (-) da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in da sodišče ni pojasnilo bistvenih točk z zadostno mero konkretnosti, (-) da je obrazložitev pavšalna, mestoma izjemno nerazumljiva, (-) da ni mogoča presoja njene pravne pravilnosti, (-) da sodišče ni konkretno obrazložilo kakšen je pomen delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 za udeleženca, pravice do zagotovitve informacij iz 297.a člena ZGD-1, kršitve načela opravljanja pridobitve dejavnosti iz 3. člena ZGD-1, (-) da iz sklepa ne izhaja, da je sodišče pri tehtanju upoštevalo izjemen pomen pravice, (-) da se ni opredelilo do pomena pravice, (-) da udeleženec ne ve, kaj je sodišče postavilo na drugo stran tehtnice nasproti domnevni škodi, (-) da ni zadostno obrazložilo razlogov, zaradi katerih naj bi družbam pri izčlenitvi nastala škoda zaradi poznejšega vpisa, (-) da je razloge za nastanek domnevne škode navedlo le pavšalno in z uporabo nekonkretiziranih pojmov, (-) da ostane nepojasnjeno vprašanje konkretno kakšne škodljive posledice naj bi nastale za predlagatelja, (-) da iz obrazložitve ne izhaja, zakaj je dalo sodišče prednost hitri odločitvi, (-) da pomeni sklep zgrešeno argumentacijo, takoimenovano krožno logiko, (-) da obrazložitev udeležencu ne nudi pojasnila zakaj je odločilo sodišče o prebitju registrske zapore.

7Držijo le posamezna pravno teoretična izhodišča, da je dolžno sodišče obrazložiti svojo odločitev, o stališču Ustavnega sodišča o tem, in da mora sodišče skladno s četrtim in petim odstavkom 590. člena ZSReg (prav: ZGD-1) pri odločanju glede prebitja registrske zapore opraviti tehtanje med na eni strani pomenom pravic in interesi osebe, ki je vložila izpodbojno tožbo, ter na drugi strani škodo, ki bi družbam, udeleženim pri izčlenitvi, lahko nastali zaradi poznejšega vpisa. Vendar je sodišče prve stopnje zadostilo zahtevam glede obrazloženosti odločbe. Pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, in verjetnost uspeha je tehtalo glede na škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam zaradi poznejšega vpisa. Zaključilo je, da je glede na majhno število delnic - dve¹ vpliv udeleženca (kar zajema pomen njegovih pravic) zanemarljiv v primerjavi z večino, ki je glasovala za sprejem izpodbijanega sklepa: 99,243 % oddanih glasov, proti 0,757 % glasov (7. stran sklepa) in da ta vpliv oziroma pomen pravic ter verjetnost uspeha s tožbo ne pretehtata možne škode v tem, da registrska zapora onemogoča družbi poslovanje na način, kot ga je želela izvesti z izčlenitvijo. To pomeni zmanjšanje možnosti prodaje izločene dejavnosti, kar predvidevata sindicirani kreditni pogodbi, nedoseganje sinergijskega učinka glede možnosti prerazporejanja zaposlenih in neoptimizacija poslovanja družbe tako izločene kot primarne dejavnosti (8. in 9. stran sklepa). Pri presojanju škode ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, kar v pritožbi pričakuje udeleženec, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register. Peti odstavek 590. člena ZGD-1 vsebuje dikcijo: škoda, ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, nastane zaradi poznejšega vpisa².

8Ne drži očitek neobrazloženosti predloga, da sodišče ni podalo vsebinske obrazložitve, zakaj oziroma ali sploh je utemeljen in ali so predlogu priložene listine formalno popolne. Sodišče prve stopnje je na dveh mestih ugotovilo, da je predlagatelj v postopku vpisa v sodni register predložil vso potrebno dokumentacijo v skladu s 119. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, razen izjave poslovodstva družbe, da proti sklepu skupščine ni bila vložena tožba za izpodbijanje skupščinskega sklepa (2. in 6. stran sklepa). S tem je zadostilo zahtevam obrazloženosti sklepa. Katerih listin predlagatelj naj ne bi predložil, udeleženec v pritožbi ne navaja. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje poslalo izvod zahteve za prebitje registrske zapore in odgovor predlagatelja na prijavo udeležbe pooblaščeni odvetniški pisarni udeleženca z dopisom z dne 16. 10. 2017, kar mu je bilo vročeno 17. 10. 2017, in poziv z dne 27. 12. 2017, da odgovori na prejeto zahtevo za prebitje registrske zapore, kar mu je bilo vročeno 3. 1. 2018. Prejel je vso dokumentacijo in bi lahko iz nje ugotovil ali je predlagatelj vložil nepopoln predlog. Zlasti ne drži, da se zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogel učinkovito vsebinsko opredeliti do odločitve sodišča in je grajati ter da ni mogel učinkovito uporabiti pravnega sredstva. To negirajo njegove pritožbene navedbe v nadaljevanju, ko na 10 straneh razlaga v čem naj bi bilo zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabljeno materialno pravo.

9Ponovno držijo le pravno teoretične navedbe: (-) da sta pravica do obveščenosti po 305. členu ZGD-1 in do zagotovitve informacij delničarjem po 297.a členu ZGD-1 pravici, ki pripadata vsakemu delničarju ne glede na to, kakšen je njegov delež v družbi, (-) da mora imeti pred skupščino možnost vpogleda v predloge sklepov, obrazložitev točk dnevnega reda, na skupščini pravico postavljati vprašanja in od poslovodstva zahtevati dodatna pojasnila glede točk dnevnega reda oziroma sklepov, (-) da zagotovitev pravice iz 297.a člena ZGD-1 ne pomeni, da je bila zagotovljena pravica iz 305. člena ZGD, (-) da gre za ločeni pravici, (-) da se mora poslovodstvo primerno pripraviti na skupščino in delničarjem vsebinsko konkretno odgovoriti na vprašanja, (-) da je udeleženec kljub le dvema delnicama upravičen učinkovito izvrševati pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 ter zagotovitve informacij iz 297.a člena ZGD-1, (-) da mu je predlagatelj dolžan omogočiti izvrševanje pravic in se vzdržati posega v pravice, (-) da v zvezi s kršitvijo pravice do obveščenosti kot razlogom za izpodbojnost skupščinskega sklepa skladno z mnenjem sodne prakse in pravne teorije ni uveljavljena teorija relevance, (-) da je sklep skupščine izpodbojen vedno, ko je kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, (-) da stališča sodne prakse in teorije kažejo na izjemno velik pomen te pravice za delničarje, (-) da je pomen pravice do obveščenosti inherenten glasovalni pravici. Vendar sodišče prve stopnje v skladu s četrtim in petim odstavkom 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 634. členom ZGD-1 pravilno ni presojalo le pomena pravice in verjetnosti uspeha udeleženca s tožbo, ampak je opravilo tehtanje s škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam. To nujno zahteva širšo obravnavo zadeve od parcialne obravnave posameznih pravic udeleženca. Slednjemu z odločitvijo ni bila izvotljena pravica do izpodbijanja sklepov skupščine, ki mu daje ZGD-1 in ne drži, da sodno varstvo ne bo moglo doseči svojega namena, kot očita v pritožbi. Domnevno škodo bo lahko uveljavljal z odškodninskim zahtevkom v skladu s tretjim odstavkom 635. člena ZGD-1.

10Sodišče prve stopnje je res v enem stavku obrazložitve zapisalo, da lahko z gotovostjo oceni, da so bila pojasnila poslovodstva na skupščini v zvezi z odgovori udeleženca na postavljena vprašanja vsebinsko obrazložena in popolna (8. stran sklepa). Vendar je šlo le za pisni lapsus in sodišče prve stopnje s tem ni prekoračilo stopnje prepričanja iz verjetnosti v gotovost, ni prejudiciralo pravdnega postopka ter poseglo v pristojnost pravdnega sodišča in odločalo ali zares obstojijo zatrjevane kršitve ali ne. Izvedlo je dokazni postopek kot mu ga nalagajo procesne določbe ZSReg, ZNP in ZPP. Na večih mestih je podalo zaključke v obliki ocene, da udeležencu ni bila kršena pravica do informiranosti po 297. členu ZGD-1, da je bilo na vprašanje udeleženca na skupščini odgovorjeno z vidika delničarjeve pravice do obveščenosti, da je majhna verjetnost, da bi udeleženec uspel z izpodbojno tožbo (8. in 9. stran sklepa).

11Ponovno držijo zgolj pravno teoretične navedbe: (-) da zagotovitev pravice iz 297.a člena ZGD-1 ne pomeni, da je bila zagotovljena pravica iz 305. člena ZGD-1, (-) da gre za ločeni pravici, (-) da za to, da je zadoščeno obveznosti poslovodstva iz 305. člena ZGD-1 in da lahko delničar učinkovito izkoristi pravico od obveščenosti, ni dovolj, da prejme obširna vsebinsko prazna pojasnila, temveč morajo biti pojasnila konkretna, zanesljiva in pomeniti celovit vsebinski odgovor na delničarjeva vprašanja, (-) da je pomembno, da nudijo konkreten odgovor, iz katerega dobi vsebinske podatke, ki so mu manjkali, da si lahko ustvari mnenje o zadevi in odloči, kako bo glasoval. ZGD-1 v prvem odstavku 305. člena določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, zlasti iz notarskega zapisnika skupščine, pravilno ugotovilo, da je poslovodstvo predlagatelja na skupščini predstavilo delitveni načrt in pojasnilo, da ni prišlo do pomembnih sprememb premoženja družbe od sestave delitvenega načrta do zasedanja skupščine, da je udeleženec na skupščini postavil tri vprašanja in da je predsednik uprave podal na postavljena vprašanja obširno pojasnila (7. in 8. stran sklepa)³. Udeleženec v pritožbi ne izpostavi enega dokaza, da temu ne bi bilo. Neutemeljeno navaja: (-) da so bili odgovori na vprašanja presplošni, (-) da je na skupščini prejel vsebinsko nepopolne odgovore, ki so bili nezanesljivi in da niso bili podkrepljeni s konkretnimi podatki, ki bi izhajali iz predhodnih analiz ter raziskav, ki naj bi jih predlagatelj opravil v procesu priprave načrta za izčlenitev, (-) da poslovodstvo ni povedalo, za katere druge davčne olajšave gre niti ni podalo primerjave med davčnimi olajšavami, ki bi jih bila deležna v primeru, da se izčlenitev ne opravi in v primeru izčlenitve, (-) da ni podalo odgovora, kako bo z možnostjo kreditiranja v prihodnje po izčlenitvi. Za upravo velja, da v skladu s prvim odstavkom 265. člena ZGD-1 vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Glede na to se gotovo zaveda kako maksimalno izkoristiti davčne olajšave in kako zagotoviti kreditiranje tudi po izčlenitvi.

12Udeleženec se sklicuje na članek v literaturi⁴ in navaja, da se mora poslovodstvo v vsakem primeru temeljito pripraviti na skupščino glede vseh relevantnih, tudi bolj zahtevnih, tem in zanjo opremiti, da lahko popolno in v celoti poda potrebna pojasnila delničarjem. Gre ponovno le za pravno teoretično izhodišče. Do same skupščine udeleženec (po prejemu povezave z geslom 16. 8. 2017) ni upravi niti nakazal postavljanja zelo podrobnih vprašanj o davčnih zadevah na skupščini. Zato uprava ni mogla pričakovati in računati, da bi bila na skupščini potrebna navzočnost davčnega svetovalca in neodvisnega revizorja, kar sedaj očita v pritožbi. Glede obveznosti poslovodstva, da priskrbi ali vsaj zagotovi hitro dostopnost tistih informacij, ki jih fiktivni povprečni delničar predvideno zahteval na skupščini, je treba upoštevati sledeče: 1. točke dnevnega reda zasedanja skupščine praviloma določi poslovodstvo. Ta dnevni red je merilo (okvir), ki ga mora poslovodstvo upoštevati pri pripravi informacij, po katerih lahko pričakuje povpraševanje (in mora z njimi računati) na skupščini; 2. predvidljivost informacij, ki bi lahko bile zahtevane na skupščini, povečujejo (in s tem je povečana obveznost poslovodstva) predvsem vnaprej naznanjena vprašanja, razprave na prejšnjih zasedanjih skupščine, vnaprej sporočeni predlogi delničarjev in poročanje javnih občil pred skupščino. Poslovodstvo se mora ustrezno in s profesionalno skrbnostjo pripraviti na skupščino, vendar ima ta obveznost tudi svoje meje. V zvezi s pripravo skupščine je meja obveznosti poslovodstva prekoračena šele z informacijsko zahtevo, s katero delničar zahteva informacije, s katerimi niti poslovodstvo na podlagi svojega gospodujočega vedenja niti fiktivni povprečni delničar (pošteno gledano) ne bi mogla računati oz. se na to ustrezno pripraviti. Kubis navaja, da v zadnjo kategorijo (nemožnost ustrezne priprave) nedvomno spada tudi razvada nekaterih delničarjev, da presenetljiva vprašanja naznanijo šele na dan ali celo v noči pred skupščino. Decher navaja, da od uprave - poslovodstva ni mogoče pričakovati, da bi se tedne dolgo pripravljala na potencialna vprašanja na skupščini ali imela na skupščini razpoložljiv tako obsežen svetovalni tabor, da bi lahko odgovorila na vsako teoretično predstavljivo vprašanje glede skupščine⁵. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah zadeve uprava ni mogla predvideti potrebe po zagotovitvi davčnega svetovalca in neodvisnega revizorja. Poleg tega bi njuna udeležba terjala določen strošek in je razumljivo, da ju uprava ni angažirala za skupščino. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tudi, da udeleženec ni zahteval vpisa vprašanj v zapisnik, in se sklicevalo na četrti odstavek 305. člena ZGD-1.

13Ne drži očitek, da predlagatelj ni dal udeležencu na vpogled popolne dokumentacije, da mu je bila kršena pravica do zagotovitve informacij, da do skupščine ni prejel ključnih podatkov o izčlenitvi. Drži sicer, da je delničar zahteval vpogled v dokumentacijo z dopisom z dne 9. 8. 2017 in da se mu predloži v elektronski obliki v formatih xls, xlsx, csv, doc, odt ali txt. Vendar je ta dopis predlagatelj prejel šele 16. 8. 2017, kot izhaja iz njegove elektronske pošte udeležencu in mu je istega dne poslal povezavo na splet z geslom. Udeleženec je v elektronski pošti odgovoril predlagatelju, da je prejel sporočilo, da dostop do gradiv deluje, da je predlagatelj poslal vsa v prošnji zajeta gradiva, žal le v pdf formatu (priloga A20). Da bi imel težave z branjem teh, ni odgovoril. Dokumente v formatu pdf je možno brati s spletno dosegljivimi programi, prav tako jih je možno s spletnimi programi pretvoriti (konvertirati) v željene formate. Ne drži, da je dolžnost poslovodstva, da zagotovi vso potrebno dokumentacijo v formatih, za katere zaprosi delničar, in da je lahko temeljito pregledal le njemu dostopno dokumentacijo ter da je zato velika verjetnost, da bo uspel v pravdi zaradi izpodbijana sklepa skupščine iz vidika kršitve 297.a člena ZGD.

14Kar zadeva škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam, drži, da ni izčlenitev tista, ki bi finančno razbremenila predlagatelja, ampak prodaja, kar je ugtovilo že sodišče prve stopnje (9. stran sklepa). Prav tako drži, da predlagatelj ni predložil zavezujočih ali nezavezujočih ponudb za nakup izčlenjene družbe in da ni trdil, da obstaja katerikoli zainteresiran kupec. Vendar je že bilo pojasnjeno, da ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register (škoda, ki lahko udeleženim družbam nastane zaradi poznejšega vpisa)⁶.

15Sodišče prve stopnje je ugotovilo razloge za izčlenitev, ki pretehtajo udeleženčev interes, in sicer: (-) morebitno prodajo izločene dejavnosti, (-) da sindicirana kreditna pogodba predvideva izčlenitev izločene dejavnosti in njeno prodajo, (-) da naj bi se z izčlenitvijo izločene dejavnosti v samostojno družbo povečala možnost prodaje, (-) da bi se dosegel sinergijski učinek glede možnosti prerazporejanja zaposlenih, (-) da se z izčlenitvijo želi doseči dobiček in optimizacija poslovanja tako izločene kot primarne dejavnosti na prenosni družbi, (-) da bi prenos izločene dejavnosti v samostojni družbi povečal možnost prodaje in dosego višjih prodajnih cen, (-) da je z registrsko zaporo družbi onemogočeno poslovanje na način, kot ga je želela izvesti z izčlenitvijo (8. in 9. stran sklepa). Vse to je škoda, ki lahko nastane udeleženim družbam v primeru nevpisa predlagane izčlenitve⁷. Gre za nerealizirano poslovno priložnost, ki ima sicer razumne razloge. Tudi glede koncesije je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je te lažje prenašati v primeru univerzalnega pravnega nasledstva kot v primeru singularnega (9. stran sklepa). Gre za splošno znano dejstvo, na katero lahko sodišče sklepa samo glede na vse okoliščine primera⁸. Predlagatelj je izkazal abstraktno škodno nevarnost in udeleženec neutemeljeno navaja, da s prekinitvijo registrskega postopka ne bi nastala nikakršna škoda predlagatelju ter da je potrebno dati prednost pomenu pravice do obveščenosti in informiranosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da znatno prevladuje interes za vpis.

16V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

17Predlagatelj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka ( prvi odstavek 35. člena ZNP).

¹ Za ti delnici udeleženec v pritožbi navaja, da predstavljata 0,000704618847 % delež v osnovnem kapitalu predlagatelja.
² D. Jovanovič, B. Bratina, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo 2008, št. 1, stran 52 in naslednje.
³ Predlagatelj je predložil tudi dokument z naslovom: Izčlenitev dejavnosti programa .. v družbo v U. T. d.o.o., za katerega je zatrjeval, da ga je predsednik uprave predstavil na skupščini s pomočjo predstavitve Power point (priloga A7).
⁴ Pod naslednjo opombo.
⁵ G. Drnovšek, Priprava poslovodstva na uresničevanje delničarjeve pravice do obveščenosti, Pravna praksa 2010, št. 9, stran 11 in naslednje.
⁶ D. Jovanovič, B. Bratina, navedeno delo.
⁷ Predlagatelj v dokumentu za skupščino z naslovom: Izčlenitev dejavnosti programa ... v družbi U. T. d.o.o. zapisal, da pogodba o refinanciranju predvideva, da mora v primeru, da se izločena dejavnost do leta 2020 ne proda, bankam v letu 2020 odplačati dodatnih 5,000.000,00 EUR glavnice, kar bi predstavljalo dodatno obremenitev za predlagatelja, da mora izločeno dejavnost po pesimističnih potrebah po projekcijah KPMG za ohranitev kapacitet in investicijsko vzdrževanje do 2020 nameniti 8,9 milijona EUR, ki jih sama ne more financirati, zato se predvideva, da bo primarno dejavnost v obstoječi organizaciji v letih 2018 in 2019 financirala izločeno dejavnost s krediti 3,4 milijona EUR. To zopet pomeni obremenitev primarne dejavnosti. Z izčlenitvijo se odpira možnost financiranja izločene dejavnosti z bančnimi posojili (priloga A7).
⁸ V. Balažic, Aktualna sodna praksa v zvezi s sklepi skupščin gospodarskih družb in drugimi korporacijsko - pravnimi sodnimi spori, Podjetje in delo 2009, št. 6 do 7, stran 1082 in naslednje.