VSRS Sklep X DoR 108/2018-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?

Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?

1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Cerknica, št. 330-336/2015 z dne 7. 10. 2016. To odločbo je upravni organ izdal v ponovljenem postopku po sodbi sodišča prve stopnje I U 1353/2015 z dne 20. 4. 2015. V tej sodbi je sodišče sprejelo stališče, da sta zaradi parcelacije v prodajo danega zemljišča s parc. št. 4 k. o. ..., ki je bila izvedena po tem, ko je tožnik sprejel ponudbo za njegovo prodajo, nastali novi zemljišči. Poudarilo je, da novi zemljišči v ponudbi in izjavi o sprejemu ponudbe nista bili navedeni, zato bi moral upravni organ glede prodaje prvotnega zemljišča, ki je s parcelacijo prenehalo obstajati, uporabiti drugo alinejo tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ)¹. Upravni organ je temu v celoti sledil in zahtevo za odobritev pravnega posla za navedeno zemljišče zavrnil iz razloga po omenjeni določbi 19. člena ZKZ.

2Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče svoje stališče iz prve sodbe dopolnilo z ugotovitvijo, da je prodajalec prodajal le zemljišče, ne pa tudi objekta na tem zemljišču, zato je bil predmet ponudbe nedopusten, pogodba s takim predmetom pa je nična in ne ustvarja pravnih učinkov. Pojasnilo je še, da je v tem smislu ob prvotnem reševanju štelo, da se odobritev ne more nanašati na stvar, ki ni bila predmet ponudbe, ker je kot samostojna parcela nastala šele s parcelacijo. V zaključku je navedlo, da predmet odobritve po ZKZ ni nepremičnina, na kateri stoji objekt, saj taka nepremičnina ne sodi med kmetijske površine.

3Tožnik je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, naj jo sodišče dopusti zaradi pomembnih pravnih vprašanj o tem, ali izvedba parcelacije zemljišča pomeni nastanek nove stvari, kako parcelacija vpliva na postopek prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ in kateri kriterij (dejanska raba ali namenska raba po prostorskih aktih) je odločilen za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče v smislu ZKZ.

4V predlogu nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da naj bi z delitvijo zemljišča nastale nove stvari, ker zanj ni podlage v predpisih in v sodni praksi. Sklicuje se na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 276/2011 in II Ips 876/2009, iz katerih izhaja, da parcelacija ne spreminja lastninskega stanja zemljišč. Meni, da to ne velja le za stvarne pravice, ampak tudi za obligacijske, saj ni podlage za njihovo razlikovanje. Poudarja, da glede na parcelacijo, ki je bila izvedena po tem, ko je že sprejel prodajalčevo ponudbo, ni mogel ravnati drugače, kot da je v zahtevi za odobritev navedel novo parcelno stanje zemljišč. Vztraja pri tem, da je bila s sprejemom ponudbe pogodba veljavno sklenjena in da prodajalec zaradi parcelacije ni prost svojih obveznosti. Meni, da zemljišče samo zato, ker na njem stoji objekt, še ni stavbno, ampak je za presojo relevanten podatek o njegovi namenski rabi, kot je opredeljen v prostorskih aktih. Sporno zemljišče pa je, ne glede na objekt, v prostorskih aktih opredeljeno kot območje najboljših kmetijskih zemljišč.

5Predlog je utemeljen.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjeni in je revizijo dopustilo glede v izreku navedenih vprašanj (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za pomembni pravni vprašanji, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo in sta pomembni za pravno varnost, enotnost in razvoj sodne prakse, saj se lahko pojavijo tudi v drugih podobnih sporih v zvezi z odobritvijo pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ.

¹ Ta določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.