VSRS Sklep I Up 104/2018-22

Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US, 82/15 – odl. US).

1V obravnavani zadevi je tožena stranka z odločbo z dne 1. 3. 2016 ugodila tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite in mu priznala status subsidiarne zaščite. Prosilec za mednarodno zaščito (tožnik v tem upravnem sporu) je s tožbo zahteval, da se mu poleg (oziroma namesto) navedene oblike mednarodne zaščite prizna (tudi) druga oblika mednarodne zaščite (status begunca). Upravno sodišče je s svojo sodbo I U 440/2016-5 dne 26. 4. 2016 tožbi ugodilo, odločbo tožene stranke odpravilo v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za status begunca, in zadevo vrnilo v tem delu toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo. Vrhovno sodišče je s svojo sodbo I Up 189/2016 dne 10. 8. 2016 pritožbi ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.

2Ustavno sodišče je s svojim sklepom z dne 30. 3. 2018 ustavno pritožbo tožnika sprejelo v obravnavo, o ustavni pritožbi pa odločilo dne 25. 4. 2018 z odločbo Up-748/16, s katero je citirano sodbo I Up 189/2016 razveljavilo ter zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, torej v nadaljnje odločanje o pritožbi tožene stranke.

3Pritožbeni postopek se prekine.

4Iz pravne situacije po odločbi Ustavnega sodišča izhaja, da za nadaljnji postopek Vrhovno sodišče potrebuje ustrezno zakonsko podlago, ki pa lahko izhaja le iz ugotovitve neustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) zaradi tega, ker je v njem (bila) vsebovana neustavna pravna praznina, ker opustitve drugega (dodatnega) osebnega razgovora za mladoletne prosilce za mednarodno zaščito ne določa kot absolutno bistvene kršitve pravil postopka – in s tem kot razlog za odpravo upravne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito ne glede na to, ali je taka opustitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.

5Vrhovno sodišče je torej soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz navedene odločbe Ustavnega sodišča edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ. Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi.

6Vrhovno sodišče je na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZMZ, ki je priložena temu sklepu. Pritožbeni postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.