VSL Sklep Cst 335/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Uvodno pojasnilo

1Iz stečajnega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru St ..., ki je pritožbenemu sodišču dostopen v elektronski obliki, je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 11. 2014 (procesno dejanje 17, v nadaljevanju p. d.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom.

2V tem postopku je stečajni dolžnik že trikrat predlagal odpust obveznosti in o njegovih predlogih je sodišče prve stopnje doslej že trikrat odločilo. Prvič je to storilo s sklepom z dne 25. 2. 2015 (p. d. 48), ko je začelo postopek odpusta obveznosti in stečajnemu dolžniku določilo preizkusno dobo štirih let od začetka tega postopka. Po ugovoru upnice Banka X. d. d. z dne 7. 5. 2015 (p. d. 69), dopolnjenem na naroku z dne 17. 6. 2015 (p. d. 88) pa je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Na pritožbo dolžnika je Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 511/2015 z dne 26. 8. 2015 (p. d. 117) prvostopenjski sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku je s sklepom z dne 16. 10. 2015 (p. d. 135) sodišče prve stopnje odločilo enako. Postopek odpusta obveznosti je ponovno ustavilo in ponovno zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Tokrat pa dolžnik s svojo pritožbo ni bil uspešen. Pritožbeno sodišče jo je namreč s sklepom Cst 700/2015 z dne 2. 12. 2015 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (p. d. 142). Drugič je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odpust obveznosti z dne 1. 4. 2016 (p. d. 147) s sklepom z dne 5. 4. 2014 (p. d. 148) zavrglo. Ta sklep je postal pravnomočen 22. 4. 2018. Tretjič je sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za odpust obveznosti z dne 27. 4. 2018 (p. d. 205). Tudi ta predlog stečajnega dolžnika je zavrnilo (p. d. 206).

Izpodbijani sklep

3Izpodbijani sklep (p. d. 206) je tisti sklep z dne 11. 5. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti z dne 27. 4. 2018 (p. d. 205). V tem predlogu je dolžnik kot bistveno navedel, da so nastopile spremenjene okoliščine, ki bistveno vplivajo na presojo glede dolžnikovega odpusta obveznosti. Te so v tem, da je od upnikov pridobil soglasje za odpust obveznosti.

4Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da po novem, drugem odstavku 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen zaradi ovire iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP in od pravnomočnosti tega sklepa še ni preteklo 10 let, odkar je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen med drugim tudi zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena.¹ Pojasnilo je tudi, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 16. 10. 2015 (p. d. 175) v zvezi s sklepom VSL Cst 700/2015 z dne 2. 12. 2015 (p. d. 142). Razlog, da je sodišče takrat zavrnilo predlog za odpust obveznosti pa je bila ovira, ki se sedaj nahaja v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP in je z novelo G dobila ime "zloraba pravice do odpusta obveznosti". V tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP se sicer nahaja le generalna klavzula o zlorabi pravice do odpusta, a je v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebovana domneva, ki je po vsebini enaka pred 26. 4. 2016² s spremenjenim ZFPPIPP in sicer iz 4. točke četrtega odstavka. Po tej točki je domneva o zlorabi pravice do odpusta podana, če stečajni dolžnik pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzema obveznosti, ki so nesorazmerne njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Ta ovira pa je pri dolžniku še sedaj prisotna.³ Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v smislu prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP presodilo, da obstoja razlog za ustavitev postopka odpusta in za zavrnitev predloga za odpust obveznosti. Zadnji predlog stečajnega dolžnika z dne 27. 4. 2018 (p. d. 205) je torej zavrnilo zato, ker od prejšnjega sklepa z dne 16. 10. 2015 (p. d. 135) še ni preteklo 10 let.

Dolžnikova pritožba

5Proti temu sklepu se je dolžnik po svojem pravnem zastopniku pravočasno pritožil. Iz njegove pritožbe se da razbrati, da predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa spremembo izpodbijanega sklepa njemu v prid. V pritožbi je zavzel stališče, da standard iz 3. točke četrtega odstavka (prej 4. točke) 399. člena ZFPPIPP ni strogo objektiven, češ da je namen navedene določbe predvsem zaščita upnikov. Če upniki soglašajo s tem, da se dolžniku njegove obveznosti odpustijo, mora sodišče upoštevati njihovo željo in odločiti o predlogu brez presojanja preostalih zakonskih pogojev. Do te navedbe pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Zato je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Navedel je tudi, da dolžnikovo zadolževanje nikakor ni bilo lahkomiselno in neodgovorno, pa tudi da ni razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbena navedba, da upniki soglašajo z odpustom obveznosti stečajnemu dolžniku je v nasprotju s predlogom upnika Banka X. d. d. za ustavitev postopka odpusta obveznosti in za zavrnitev tega predloga. Sicer pa dolžnik v predlogu ni navedel, kateri so tisti upniki, ki soglašajo s tem, da mu sodišče obveznosti odpusti. K predlogu je sicer predložil kratko izjavo upnika A. d. o. o. z dne 4. 5. 2018, da kot glavni ločitveni upnik soglaša z odpustom obveznosti, vendar pritožbeno sodišče poudarja, da s predlaganjem konkretnih dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb. Poleg tega je iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 21. 4. 2015 (p. d. 61) razvidno, da je do 21. 4. 2015 v stečajnem postopku svoje terjatve prijavilo kar 9 upnikov. Zato izjava enega upnika, tudi če bi bila konkretizirana, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve.

8Glede na zgornje razloge se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, da soglasje prav vseh upnikov za odpust obveznosti zahteva od sodišča, da takemu predlogu ugodi, tudi če zakonski pogoji za preklic odpusta obveznosti niso podani, ni opredelilo. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se tako izkaže za zanemarljiv.

9Iz razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, pa se pritožbeno sodišče tudi ni ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami, saj z nobeno od njih pritožnik glede na jasna materialno pravna določila ZFPPIPP ne more doseči drugačne odločitve.

10Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj niti ob uradnem preizkusu tega sklepa ni zaznalo nobenih tistih kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Tretji odstavek 399. člena: Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Po tretji alineji četrtega odstavka tega člena velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če se ne dokaže drugače, tudi v primeru, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
² Ko je sodišče prve stopnje s sklepom (p. d. 135) odločilo o dolžnikovem predlogu za odpust obveznosti je veljal še ZFPPIPP-F.
³ Iz obrazložitve sklepa z dne 16. 10. 2015 (p. d. 135) je razvidno, da je dolžnik 14. 9. 2012 (torej manj kot tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) na svojo ženo ... brezplačno prenesel stanovanjsko hišo z bazenom ter nekatere druge parcele v ... Ugotovilo je, da so sicer te nepremičnine obremenjene s hipoteko upnice Banka Y., vendar se je ne glede na to dolžnikovo nepremično premoženje, ki v nobenem primeru ne pomeni premoženja neznatne vrednosti, zmanjšalo, njegove obveznosti pa so ostale enake. S tem je v sklepu Cst 700/2015 (p. d.142) soglašalo tudi pritožbeno sodišče.