VSL Sodba II Cp 2829/2017

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je določilo, da je tožena stranka dolžna plačati 14.750,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2013 dalje (I. točka izreka), višji zahtevek (32.250,00 EUR z obrestmi) pa zavrnilo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka – zaradi odobrene brezplačne pravne pomoči – dolžna plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v višini 302,91 EUR (III. točka izreka), tožnici pa v višini 151,67 EUR (IV. točka izreka).

2Pritožujeta se obe pravdni stranki.

3Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe. Predlaga spremembo sodbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da se – zaradi upoštevanja tožničinega 50 % prispevka k nastali škodi – pritožuje zoper zavrnitev zahtevka v višini 8.750,00 EUR, od česar odpade 4.500,00 EUR na fizične bolečine in neugodnosti, 2.000,00 EUR na zmanjšanje življenjskih aktivnosti, 750,00 EUR na strah in 1.500,00 EUR na duševne bolečine zaradi skaženosti. Povzema ugotovljene telesne bolečine in nevšečnosti. Trdi, da izvedenec pri opredeljevanju jakosti bolečin ni uporabil metodologije, ki jo pri opredeljevanju jakosti bolečin uporabljajo drugi izvedenci. Drugi izvedenci med srednje bolečine štejejo tiste, ki jih uporaba analgetika omili do te mere, da so znosne oz. da jih poškodovani kljub uporabi analgetikov čuti in da so lažje bolečine tiste, ki jih analgetik popolnima ublaži. Izvedenec zaradi nepravilne metodologije ni ocenil bolečin, ki jih je tožnica trpela, pa zaradi njihove majhne intenzitete ni potrebovala analgetika. To pa je bilo celotno obdobje zdravljenja. Izvedenec je jemanje analgetikov potrdil. Sklicuje se na sodno prakso, obdelano v delu Alenke Berger Škrk pod št. V/40 in ocenjuje, da je prisojena odškodnina prenizka. Za telesne bolečine in nevšečnosti primerna odškodnina znaša 18.000,00 EUR. Tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti določena odškodnina je primerna v tej višini. Tožnica, ki je rojena leta 1983, s povečanimi napori izvaja gospodinjska dela. Prst se ji zatika pri vseh opravilih, pri katerih si mora pomagati z levo roko; tudi pri oblačenju, slačenju, osebni higieni, skrbi za otroka. Težko si striže nohte. Težko vozi avtomobil, ker nima dobrega oprijema in se zatika pri prestavljanju ročic na volanu. Upoštevajoč pričakovano starost 80 let bo težave morala še dolgo prenašati. Upoštevati je treba, da je prizadeta tudi pri prostočasnih dejavnostih, pri delu v službi in da se mora izogibati mrazu. Povzema ugotovitev sodišča o obstoju primarnega strahu in strahu za izid zdravljenja ter ocenjuje, da primerna odškodnina za strah znaša 4.000,00 EUR. Ne soglaša z izvedencem, da je tožnica intenziven sekundarni strah trpela kumulativno mesec dni, manj intenziven pa tri mesece. Tožnica je strah za izid zdravljenja trpela ves čas zdravljenja, torej leto dni. Rana se je zacelila, zdravljenje funkcionalnosti prsta pa ni bilo uspešno. Ker je zdravljenje potekalo s komplikacijami, je bil strah še bolj intenziven. Povzema ugotovitve o ukrivljenosti sredinca levice in opozarja, da se pri pogledu na hrbtno stan roke vidi, kot da bi bil prst amputiran. Pri pogledu v dlan pa je vidna ukrivljenost prsta, kar je močan estetski defekt. Prst v mrazu pomodri. Ocenjuje, da bi bilo za skaženost mogoče prisoditi zahtevano odškodnino z upoštevanjem 50 % soprispevka.

4Tožena stranka oporeka višini prisojene odškodnine. Predlaga spremembo sodbe tako, da se prisojena odškodnina ustrezno zniža. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Prilaga in sklicuje se na sodno prakso (Odločbe II Ips 689/2005, II Ips 499/2004, II Ips 1025/2007, II Ips 56/2006, II Ips 313/2005, II Ips 294/2004, II Ips 204/2005) in trdi, da je bila v primerljivih zadevah prisojena odškodnina v višini 8 do 15 povprečnih plač, sodišče pa je priznalo odškodnino v višini več kot 29 povprečnih plač. Ni upoštevana tožničina izpoved, da levica ni njena dominantna roka. V pisarni lahko dela, le tipkati ne more. Ne gre torej za popolno delovno nezmožnost. Neustrezno je upoštevana tudi odsotnost kite iztegovalke četrtega prsta na levi nogi. Izvedenec je ugotovil, da je izteg izvedljiv, vendar oslabljen. Ni ugotovljeno, kakšne težave v zvezi s tem tožnica trpi. Ni upoštevano, da je bilo tožnici v teku zdravljenja (11.4.2013) svetovano prenehanje kajenja, ker le-to poslabšuje prekrvavitev prsta in celega telesa. Dejansko stanje zato ni pravilno ugotovljeno. Ni upoštevana izvedenčeva ugotovitev, da primarnega strahu tožnica ni utrpela. Primerna odškodnina za strah bi znašala največ 1.000,00 EUR. Skrčen prst ne vzbuja gnusa, zato je tudi odškodnina za skaženost previsoka. Kadar je roka stisnjena v pest, skrčenost prsta ni vidna. Običajen človek skaženosti niti ne opazi. Sodišče ni ugotovilo, v katerih primerih tožnica maha z levo roko, sledilo pa je tožnici, da jo je sram mahati z levo roko. Primerna odškodnina za skaženost znaša 1.000,00 EUR. Posledično je nepravilna odločitev o pravdnih stroških.

5Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zanika nepravilno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. Zanika neupoštevanje izvedenskega mnenja. Pritožbo ocenjuje za nerazumljivo, ker iz nje ni mogoče razbrati, do katere višine zavrača prisojeno odškodnino. Predlaga zavrnitev pritožbe.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Materialna podlaga za določitev odškodnine je 179. čl. Obligacijskega zakonika. Pravična denarna odškodnina, katere določitev to določilo terja, je pravni standard. Sodišče ga mora napolniti tako, da je oškodovancu zagotovljena primerna satisfakcija za nepremoženjsko škodo. Ustrezno morata biti upoštevani: načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin, strahu, neprijetnosti, omejitev, ki oškodovanca spremljajo in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

8Dejansko stanje je v celoti in pravilno ugotovljeno. Tožena stranka izpostavlja, da gre za poškodbo prsta na levi, nedominantni roki, kar je upoštevano. Zaradi odvzete iztegovalke iz prsta leve noge je izteg prsta oslabljen. Zato je pravilno, da je tudi ta nevšečnost upoštevana; ni pa tej posledici pripisana kakšna posebna vrednost. V teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni bilo zatrjevano, da si tožnica ni prizadevala za zmanjšanje škode. Pritožbena trditev, da ji je bilo svetovano prenehanje kajenja, je prepozna, saj vpliv kajenja na izid zdravljenja ni bil zatrjevan. Trditveno in dokazno breme je na strani pravdnih strank (212. čl. ZPP). Tudi izvedenec je ugotovil strah, ki ga je tožnica je utrpela ob pogledu na hudo krvavečo rano. Sodišče ta strah – v nasprotju z izvedencem – poimenuje kot primarni strah, kar pa za odločitev ni pomembno.

9Tožnica, v času škodnega dogodka stara 28 let, je v delovni nesreči utrpela prerez globoke in povrhnje upogibalke sredinca leve roke, prerez živca na mezinčevi stani sredinca leve roke in prerez arterije na mezinčevi strani sredinca leve roke. Tožnica, katere prispevek k nastali škodi znaša 50 %, je upravičena do povrnitve polovice škode, torej do polovice v nadaljevanju opredeljene odškodnine.

10Odškodnina v višini 9.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za tožničino prikrajšanje v času zdravljenja: tri dni hudih bolečin (en dan po vsaki od operacij), tri tedne srednje hudih bolečin (teden dni po vsaki operaciji), štiri mesce lahkih bolečin (v času nošenja opornice in longete), kumulativno deset tednov občasnih srednje hudih bolečin v času razgibavanja, občasne lahke bolečine do zaključka leto in mesec dni trajajočega zdravljenja. Tožnico so spremljale sledeče nevšečnosti: prva pomoč na kraju nesreče, transport z osebnim avtomobilom v urgentno kirurško ambulanto, pregled in preveza rane ter priprava na operacijo, operacija na dan poškodbe in še dve operaciji v splošni anesteziji, po vsaki operaciji pa preveze in odstranitev šivov. Hospitalizirana je bila trikrat, skupaj štirinajst dni. Dvanajst dni je nosila mavčno longeto, dvanajst tednov uporabljala Kleinertovo opornico za aktivni izteg in pasivni upogib prsta, približno 6 mesecev je uporabljala opornico, ki jo je zaradi razgibavanja in uporabe roke snemala; enainsedemdesetkrat je bila na fizioterapiji ter prst razgibavala tudi doma; opravila je dve ultrazvočni preiskavi prsta, petindvajsetkrat je bila na kontrolnem pregledu pri kirurgu, enkrat pri anginologu in dvaintridesetkrat pri osebni zdravnici. Jemala je analgetike in medikamente ter se mazala s kremo proti brazgotinam. Deset do štirinajst dni je hodila s povečanimi napori zaradi odvzema tkiva iz noge.

11Odškodnina v višini 14.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zaradi ukrivljenega in povsem rigidnega sredinca leve roke tožnica vse delovne obveznosti (administrativna dela, čiščenje), gospodinjska opravila, prostočasne aktivnosti, osebno higieno in nego otrok opravlja s povečanimi napori. Prst je moteč pri vsakem prijemu, ki zahteva več kot pinceten prijem. Zatika se v kljuke in druge ovire. Pri spolnih odnosih partnerja praska. Opravil, ki zahtevajo dober oprijem roke, ne zmore. S težavo drži volan avtomobila. Težko vozi kolo. Zaradi poškodbe arterije je prst slabo prekrvavljen in na mrazu pomodri. Zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti duševno trpi, vendar pomoči psihiatra ni iskala.

12Odškodnina v višini 2.500,00 EUR je ustrezna satisfakcija za strah. Tožnica se je ustrašila vreznine, zaradi katere je zelo krvavela. Izpovedala je o hudem strahu, ker ima fobijo na take stvari in se je skoraj onesvestila. Bala se je tudi za izid zdravljenja, saj so bile napovedi zdravstvenega osebja nedoločne: da zaradi globoke vreznine prsta ne bo čutila ali pa ga ne bo gibala; da bo rešena ali tetiva ali živec. Intenziven strah je obstajal pred vsako od treh operacij.

13Odškodnina v višini 4.000,00 EUR je primerna satisfakcija za skaženost: sredinec levice, ki je v popolni kontrakturi, je opazen vedno, ko ni skrit v pesti. Na mrazu pomodri. Z načinom drže roke tožnica prst skriva. Izpovedala je o sramu, ki ga začuti, ko mora pomahati z levo roko, ker to zelo hecno izgleda. To zagotovo ni pogosto, ker tožnica zaradi sramu svoje gibanje kontrolira. Potrebe tega postopka bi presegalo ugotavljanje, v kakšnih situacijah tožnica maha z levo roko. Skrčen prst res ne vzbuja gnusa, je pa zelo opazen in zaradi nenavadne oblike vzbuja pozornost. Zaradi brazgotin na notranji strani zapestja jo ljudje sprašujejo, če si je rezala žile.

14Neutemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da izvedenec ni uporabil metodologije, ki jo pri ugotavljanju stopnje bolečin uporabljajo drugi izvedenci. Izvedenec je pojasnil stopnje bolečin in jih rangiral od zelo hudih do lahkih, glede na trajanje pa razvrstil v tajne in občasne. Bolečine lahke intenzitete je opredelil kot take, ki jih poškodovanec lahko prenaša, so pa povsem obvladljive z analgetiki. Niti izvedenec niti sodišče prve stopnje lahkih bolečin ne zanikata. Ugotovljeno je, da je tožnica trpela tudi lahke bolečine, saj – zaradi znosnosti tovrstnih bolečin na eni strani in negativnih vplivov analgetikov na drugi strani – lahkih bolečin ni smiselno blažiti.

15Prisojena odškodnina je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo. Odločbe, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, zaradi pomanjkanja identifikacijskih podatkov ni mogoče identificirati. Odločbe, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka, so bile izdane v lažjih ali neprimerljivih primerih. V zadevi II Ips 689/2005 je oškodovanec, ki je prejel 15 povprečnih plač, utrpel le raztrganinsko udarninsko rano in slečenje kože; končni sklep prsta je minimalno zatrjen, gibljivost prsta pa zmanjšana za 30 %; oškodovanec je imel bistveno manjše nevšečnosti kot tožnica. V zadevi II Ips 499/2004 je glavnina škode nastala zaradi izpaha rame; oškodovanec je prejel 15 povprečnih plač. V zadevi II Ips 1025/2007 je oškodovanec, ki je prejel 15 povprečnih plač, utrpel lažjo poškodbo kot tožnica. Potreben je bil zgolj en operativen poseg, 6 fizioterapij, 28 dni nošenja longete; gibljivost prsta je zgolj zmanjšana. V zadevi II Ips 56/2006 je oškodovanec utrpel zlom kosti v zapestju in udarnino glave. V zadevi II Ips 313/2005 je oškodovanec, ki je prejel 14 povprečnih plač, imel manj bolečin in nevšečnosti. Tudi prizadetost zaradi ukrivljenosti prsta je manjša, saj lahko še vedno opravlja delo varilca. V zadevi II Ips 294/2004 je oškodovanka, ki je prejela 8 povprečnih plač, trpela manjše nevšečnosti in manj bolečin; ne omenja se zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi pokrčenosti desnega kazalca. V hujših primerih poškodb rok in prstov se odškodnine gibljejo v višini od 21 do 71 povprečnih plač (II Ips 506/2003, II Ips 416/2000, VIII Ips 327/2008, II Ips 195/98, II Ips 392/91, II Ips 115/2006, II Ips 843/2005, II Ips 564/2002).

16Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, sta pritožbi na osnovi 353. čl. ZPP zavrnjeni. Zavrnitev pritožb vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).