VSL Sodba I Cp 2802/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se njen izrek glasi:

„Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 194081/2012 z dne 13.12.2012 se razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni dolžna toženi stranki plačati 420,88 EUR stroškov postopka.

1Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 194081/2012 z dne 13.12.2012, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila 1.031,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 61,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Zatrjevano absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP utemeljuje z neobrazloženostjo zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče B. A. Kršitev materialnega prava utemeljuje z uporabo 119. čl. Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije¹ (v nadaljevanju Splošni pogoji) v nasprotju z njegovim pomenom in namenom. Razlaga tega določila je prestroga in neživljenjska. Vztraja pri trditvi, da toženka ni bila uporabnica nepremičnine z odjemnim mestom na naslovu x, kljub temu, da je bila z dnem 9.4.2010 v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica. Podatkov o dejanskem uporabniku ni imela. Tožeča stranka je za osebne podatke o uporabniku A. A. zaprosila že 30.8.2012. Na ime te osebe so izstavljeni računi. Tožeča stranka je dobila podatke, da je ta uporabnik umrl 8.12.2003. Tožeča stranka, ki je račune skoraj devet let izstavljala umrli osebi, ni bila skrbna. Lastninska pravica za B. A. je bila vpisana na osnovi sklepa o dedovanju z dne 21.7.2005. Tožeča stranka bi že od leta 2005 dalje račune lahko izstavljala B. A., pa jih sedaj uveljavlja od toženke, ki v obravnavanem obdobju ni bila uporabnica nepremičnine in podatkov o uporabniku ni poznala. Nepremičnino je kupila v izvršilnem postopku, kjer je bil dolžnik B. A. Šele iz ugovora tretjega v postopku deložacije, ki jo je predlagala, je 12.6.2014 ugotovila, da je bil dejanski uporabnik nepremičnine A. A. Zaradi odsotnosti vzročne zveze med toženkino eventualno opustitvijo in nastalo škodo tudi odškodninske odgovornosti ni. Pravna podlaga za toženkino solidarno odgovornost ne obstaja. Tudi energetski zakon kot subjekt obveznosti notifikacije o nastali spremembi navaja novega uporabnika in ne novega lastnika. A. A. je toženka iz naslova x odjavila šele 19.4.2016. Ker toženka z uporabnikom ni bila v kakršnemkoli razmerju, tudi na osnovi 24. čl. Stanovanjskega zakona – SZ-1 odločitve ni mogoče utemeljiti. Toženka ni bila najemodajalka in uporabe ni nikomur dopustila. S sodnim postopkom je zahtevala izpraznitev nepremičnine. Tožeča stranka je imela možnost prekinitve dobave električne energije, česar vse do 27.9.2012 ni storila.

3Pritožba je utemeljena.

4Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP).

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo in nesporno je:

- da je ostala neplačana električna energija, ki jo je tožeča stranka v obdobju od 1.12.2010 do 31.7.2012 (v nadaljevanju sporno obdobje) na podlagi pogodbe o dobavi električne energije dobavljala A. A. na odjemno mesto št. 41715 v nepremičnini x. Račune za dobavljeno energijo je tožeča stranka mesečno izstavljala A. A. Dobava je bila ustavljena z dne 27.9.2012 izvedenim odklopom merilnega mesta iz omrežja.

- da je A. A. dne 8.12.2003 umrl.

- da je toženka postala lastnica nepremičnina x na osnovi sklepa In 122/2006 z dne 22.3.2010, ki je bil dopolnjenim s sklepom z dne 21.1.2011, s katerim je dolžniku B. A. naložena obveznost, da nepremičnino prosto oseb in stvari izroči toženki, ki jo je kupila na javni dražbi.

- da je toženka prejšnjemu lastniku nepremičnine B. A. v letu 2010 in 2011 poslala več pozivov za izselitev in izpraznitev nepremičnine, izpraznitev pa dosegla z deložacijo v sodnem postopku.

- da je tožeča stranka toženko 22.10.2012 obvestila, da je bil izveden protipraven poseg (samovoljen priklop) merilnega mesta in toženko pozvala, da posreduje podatke, potrebne za vodenje evidenc in opozorila na odškodninsko odgovornost, če tega ne bo storila.

6Tožeča stranka zahtevek utemeljuje na odškodninski podlagi. Toženki očita opustitev skrbnosti dobrega gospodarja, ker z njo (dobaviteljem električne energije in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja) ni uredila pravno poslovnega razmerja ter na ta način preprečila nastajanje stroškov dobavljene energije.

7Nesporno je, da toženka s tožečo stranko v pogodbenem odnosu ni bila. S tožečo stranko ni imela sklenjene niti pogodbe o dostopu do omrežja (27. čl. Splošnih pogojev), niti pogodbe o dobavi električne energije (45. čl. Splošnih pogojev). S kršitvijo pogodbe torej protipravnosti toženkinega ravnanja ni mogoče utemeljiti.

8Za nastop odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene naslednje splošne predpostavke: da je nastala škoda, ki izvira iz nedopustnega ravnanja povzročitelja ali iz njegove sfere ter vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Povzročitelj škode je razbremenjen svoje odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 131. čl. Obligacijskega zakonika).

9Protipravnost toženkinega ravnanja sodišče prve stopnje utemeljuje s kršitvijo 119. čl. Splošnih pogojev, ki uporabniku nalagajo obveznost obveščanja o spremembah, povezanih s podatki, potrebnimi za vodenje evidenc in zbirk podatkov. Konkreten očitek pa je, da teh podatkov ni posredovala na poziv tožeče stranke z dne 22.10.2012. Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da je bil ta poziv poslan po zaključku obdobja, v katerem naj bi zaradi neplačila električne energije nastlala škoda. Neodzivnost toženke na ta dopis zato ne more biti v vzročni zvezi z nastalo škodo.

10Lastninsko pravico na nepremičnini, v kateri je odjemno mesto, je toženka pridobila leta 2010 z nakupom na javni dražbi v izvršilnem postopku². S toženkino pridobitvijo lastninske pravice v pogodbeno razmerje tožeče stranke in osebe, ki ji je dobavljala električno energijo, ni bilo poseženo. Električno energijo je tožeča stranka tudi po tem, ko je lastnica nepremičnine x postala toženka, dobavljala na osnovi sklenjenih pogodb o dobavi električne energije in o dostopu do omrežja. Osebi, s katerima je bila toženka v poslovnem odnosu (imetnik soglasja za priključitev in oseba, kateri je tožeča stranka energijo dobavljala), bi bili na osnovi 33. čl. Splošnih pogojev dolžni obveščati o spremembah, če bi do njih prišlo. Vendar se to ni zgodilo.

11Posesti nepremičnine toženka do konca leta 2012, v katerem je bila neplačana električna energija dobavljena, ni imela. V času, ko je tožeča stranka na odjemno mesto v nepremičnini x dobavljala električno energijo, toženka posesti te nepremičnine ni imela. Očitek tožeče stranke, da ni uredila pravno poslovnega razmerja, zato ni utemeljen. Pravno poslovno razmerje bi bila dolžna urediti, če bi električno energijo uporabljala.

12Edina sprememba, s katero bi toženka tožečo stranko lahko seznanila, je lastništvo nepremičnine x, ki pa ni vplivalo niti na obstoječo pogodbo o dostopu do električnega omrežja niti na pogodbo o dobavi električne energije. Zato škoda zaradi neplačane električne energije ne more biti v vzročni zvezi z opustitvijo posredovanja podatkov o novem lastniku merilnega mesta. Tudi toženkine deliktne zato odgovornosti ni.

13Odškodninska odgovornost je podana, če so predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno podane. Že če manjka ena od njih, odškodninske odgovornosti ni. Ker vzročne zveze med toženki očitanim dejanjem in nastalo škodo ni, toženkine odškodninske odgovornosti ni. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava treba spremeniti (358. čl. ZPP).

14Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega spremeni, odloči o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Tožena stranka, ki se je uspela ubraniti zahtevku, je upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v sledeči višini: ugovor v izvršilnem postopku (tar. št. 3468 Odvetniške tarife³) 43,68 EUR, nagrada za izvršilni postopek (tar. št. 3100) 29,12 EUR, materialni stroški 14,56 EUR, nagrada za pravno sredstvo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (tar. št. 3220) 50,00 EUR, materialni stroški 10,00 EUR, postopek s pritožbo 89,60 EUR, materialni stroški 17,92 EUR, sodna taksa za ugovor 40,00 EUR in za pritožbo 126,00 EUR, skupaj 420,88 EUR. Pri odločitvi o stroških postopka je upoštevan uspeh strank v postopku (prvi odstavek 154. čl. ZPP).

15Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.

¹ Ur. list RS št. 126/2007 s spremembami
² Tožeča stranka je navedla, da je sklep o domiku postal pravnomočen 17.3.2010. S sklepom izvršilnega sodišča z dne 22.3.2010 je bilo odločeno, da se toženka vknjiži kot lasnica nepremičnine; s sklepom z dne 21.1.2011 pa je bila dolžniku B. A. naložena obveznost, da nepremičnino prosto osebi in stvari izroči kupovalki (toženki).
³ Ur. list 67/2008