VSRS Sklep I Kr 21363/2016

Za odločanje o pritožbi se določi Višje sodišče v Celju.

A.

1Oškodovanec kot tožilec J. B. je dne 30.5.2016 pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložil obtožnico zoper S. R., M. T., A. A. in F. D. zaradi očitka storitve kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1, ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. člena KZ-1. Predsednik senata Okrožnega sodišča v Kopru je zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča predlagal naj obtožbo, ki jo je vložil oškodovanec, zavrže s sklepom po 2. odst. 277. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni upravičen tožilec. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 24.4.2018 zavrgel obtožnico. Oškodovanec kot tožilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo z dne 15.5.2018.

2Predsednik senata Višjega sodišča v Kopru, višji sodnik A. A., je dne 21.5.2018 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti. Navaja, da je Višje sodišče v Kopru prejelo pritožbeno zadevo, v kateri so okrajni sodnik S. R. in sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Kopru M. T. (sedaj B.), A. A. in F. D. (sedaj upokojeni sodnik) obdolženi storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in drugih. Predsednik senata meni, da je Višje sodišče v Kopru majhno sodišče, med sodniki sodelavci je ustvarjeno prijateljsko vzdušje, med obdolženimi pa sta dva sodnika od treh sodnikov, ki rešujejo kazenske zadeve na Višjem sodišču v Kopru. Dane okoliščine pa v obravnavani zadevi utegnejo okrniti videz nepristranskosti sojenja, zato so podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za postopek s pritožbo kot pristojno sodišče določi drugo višje sodišče.

B.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja.

4Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, navedene v predlogu, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. Iz Letnega razporeda dela za leto 2018 Višjega sodišča v Kopru izhaja, da sodno oblast na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške Višjega sodišča v Kopru izvajajo višja sodnica M.T. ter višja sodnika A. A. in V. B., na način ki ga določa letni razpored pa tudi drugi sodniki (določba 1.2 letnega razporeda 2018). V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec vložil obtožnico zoper dva višja sodnika, ki odločata v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Že okoliščina, da gre za dva izmed (petnajstih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki je pristojno odločati o vloženi pritožbi, predstavlja tehten razlog zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote. Tako je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in kot pristojno sodišče za postopek s pritožbo določilo Višje sodišče v Celju.

C.

5Vrhovno sodišče zaključuje, da je v obravnavani zadevi podan zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (prvi odstavek 35. člena ZKP), saj so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki narekujejo odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za odločanje s pritožbo v tej zadevi določilo Višje sodišče v Celju.