VSRS Sklep III R 43/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:III.R.43.2018Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče razlagati v skladu s pravnim standardom "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
Izrek
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Obrazložitev
1Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Škoda naj bi ji bila povzročena z nezakonitim ravnanjem Okrajnih sodišč v Ljubljani in Grosupljem ter Okrožnega sodišča v Ljubljani, za katero odgovarja tožena stranka.
2Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagalo, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. V utemeljitev predloga je navedlo, da se postopek vodi tudi zaradi domnevnih kršitev Okrožnega sodišča v Ljubljani (predolgo trajanje pravdnega postopka).
3Predlog ni utemeljen.
4Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče razlagati v skladu s pravnim standardom "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so lahko le takšne okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen dvom o nepristranskosti sodišča. O tem lahko govorimo, kadar tožeča stranka odškodninsko odgovornost države utemeljuje s subjektivnimi razlogi na strani posameznega sodnika ali sodnikov (npr. z nezakonitim ravnanjem sodnika). Izhajajoč iz takšnega kriterija, dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodni zaostanki zadevajo sodno vejo oblasti kot celoto. V takšni situaciji objektivna nepristranskost krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, po razumnih merilih ne more biti prizadeta.1
5Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.
1 Primerjaj tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 188/2007 z dne 20. 12. 2007 in I R 62/2008 z dne 13. 10. 2008.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 7. 2018Nazaj na vrh ↑