VSRS Sklep II DoR 192/2010

Revizija se dopusti glede vprašanja nastopa priposestvovanja služnostne pravice poti z upoštevanjem priposestvovalne dobe, ki je tekla pred letom 1933.

1Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in voženj z vso kmetijsko mehanizacijo po obstoječi kolovozni poti širine treh metrov na toženkinih parcelah št. 1946/4 in 3059 k.o. ... v korist svojih parcel št. 1924, 1925, 1929 in 1932 iste k.o., ter izstavitev za vpis služnostne pravice ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila in odstranitev nasipa in ostalega navoženega materiala s trase poti tako, da bo ta normalno prevozna, s prepovedjo vsakršnega poseganja v služnostno pravico.

2Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da so tožnik in pred njim njegovi pravni predniki služnost priposestvovali z uporabo poti najmanj od leta 1933, ko je bila pot že vrisana v delni katastrski načrt, izdelan v tem letu, do leta 1955, ko je služeče zemljišče iz lastninske sfere agrarne skupnosti prešlo v družbeno lastnino. Tožniku je verjelo, da je služnostno pot uporabljal njegov praded J. P., za njim pa tudi njegova stari oče Ja. P. in oče in da je bila v uporabi tudi ves čas, odkar je v letu 1955 z nacionalizacijo prešla v družbeno last, do leta 1988, ko je služeče zemljišče kupila toženka.

3Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Štelo je, da je priposestvovalna doba tekla od leta 1933 dalje, vendar ne do leta 1955, pač pa le do 20. 12. 1947: takrat je bilo namreč služeče zemljišče nacionalizirano in je v družbeno lastnino prešlo že na podlagi zakona, ter ne šele z vpisom družbene lastnine v zemljiško knjigo v letu 1955, ki je bil le deklaratoren. Priposestvovalna doba tako pred prehodom služečega zemljišča v družbeno lastnino ni potekla, prav tako pa se pogoji za priposestvovanje niso iztekli po tem, ko je služeče zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.

4Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Očita mu, da je pri presoji nastopa priposestvovanja upoštevalo le obdobje od leta 1933 dalje, čeprav bi moralo upoštevati tudi obdobje pred tem, saj sta sporno pot uporabljala že tožnikov praded J. P., rojen leta 1828 in tožnikov ded Ja. P., rojen leta 1873, kar vse je tožnik trdil že v tožbi in v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje. Vprašanje priposestvovanja je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito, ker ni upoštevalo izvrševanja služnosti v obdobju pred letom 1933 in tudi ne okoliščine, da je tožena stranka vedela za obstoj služnosti.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikovemu predlogu ugodilo in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. člena istega zakona).