VSK Sklep II Cpg 64/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen od 21.1.2016, ker je tožeča stranka pravočasno predlagala nadaljevanje postopka, in ker je tudi že prenehal razlog za prekinitev postopka, saj je bil sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko objavljen 22.11.2016.

2Zoper to odločitev se pritožuje tožena stranka, ker meni, da niso podani pogoji za nadaljevanje postopka, saj tožeča stranka ni pravočasno predlagala nadaljevanja postopka zaradi prerekanja njene terjatve v stečajnem postopku. Končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev je bil objavljen 22.11.2016, stranke, katerih terjatve so bile prerekane, bi morale predlagati njihovo nadaljevanje v roku enega meseca od tega datuma, to je do 22.12.2016. Takšnega predloga pa tožeča stranka v tem roku ni podala. Njene vloge z dne 2.8.2016, s katero je spremenila tožbeni zahtevek, ni mogoče šteti kot predlog za nadaljevanje postopka, ker je bila v trenutku vložitve preuranjena in bi jo bilo potrebno zavreči. Pred objavo sklepa o preizkusu terjatve upnik ne more podati predloga za nadaljevanje postopka, saj zaradi prekinitve postopka ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. V trenutku objave osnovnega seznama preizkušenih terjatev upnik tudi ne more vedeti, ali bo njegovo terjatev prerekal še kak drugi upnik. Takšno stališče je tudi že zavzela sodna praksa v sklepu Pdp 79/2012.

3O zadevi je odločalo Višje sodišče v Kopru, saj je bila v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (ZS) zadeva na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča R Slovenije, štev. Su 635/2018, z dne 19. 3. 2018, prenesena od Višjega sodišča v Ljubljani v reševanje na tukajšnje sodišče.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravilno pritožnik povzema določbo sedmega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), da je dolžan upnik v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ko je le-ta začel teči že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. V skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP razlog za prekinitev pravdnega postopka namreč preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. S tem sklepom sodišče odloči, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane, in kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (drugi odstavek 69. člena ZFPPIPP). Šele takrat, ko je ta sklep objavljen, ima torej upnik vse podatke o tem, ali je bila njegova terjatev prerekana, kdo jo je prerekal, in kdo je bil napoten na ugotovitev prerekane terjatve v pravdi.

6Vendar pa se upniki že z objavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev (61. člen ZFPPIPP) seznanijo s tem, ali je bila njihova terjatev po stečajnemu upravitelju prerekana. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, saj je tožeča stranka, kot upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko, iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev ugotovila, da je stečajna upraviteljica terjatev iz predmetne pravde prerekala. Na podlagi te ugotovitve je že 2.8.2016, torej pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, v spis vložila pripravljalno vlogo, s katero je predlagala, da sodišče postopek nadaljuje (list. št. 41). O navedeni vlogi prvostopenjsko sodišče ni odločalo v času, preden je prenehal razlog za prekinitev postopka (21.1.2016), ampak je odločalo po tem, ko je že nastopil razlog za nadaljevanje postopka. S tem sicer ni kršilo nobene postopkovne določbe, kot to zatrjuje pritožba¹.

7Ko je prvostopenjsko sodišče odločalo, je imelo vse podatke, da je ugotovilo, da tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev) izhaja, da je stečajna upraviteljica prerekala terjatev tožeče stranke iz predmetne pravde, in da je bila tožeča stranka napotena na nadaljevanje tega postopka oz. na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in uveljavitev ločitvene pravice. Zato je ravnalo pravilno, da je predlog tožeče stranke štelo kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka takoj, ko je rok začel teči. Tako se je večkrat tudi že opredelila sodna praksa², odločba na katero se pritožba sklicuje, češ da potrjuje njeno pritožbeno stališče (sklep Pdp 79/2012), pa v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj obravnava (drugačno) situacijo, ko je prvostopenjsko sodišče odločilo o nadaljevanju pravdnega postopka, še preden je prenehal razlog za prekinitev postopka (odločilo je na podlagi objavljenega osnovnega seznama preizkušenih terjatev in ne na podlagi sklepa o preizkusu terjatev).

8Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ če bi odločalo pred 21. 1. 2016 in predlog kot preuranjen zavrglo, bi tožeča stranka lahko ponovila svoj predlog za nadaljevanje postopka, saj bi bila v sklepu opozorjena na čas, od katerega dalje mora takšen predlog vložiti
² npr. odločba sklep VS RS II Ips 181/ 2016, VSL I Cpg 424/2017, VSL I Cpg 62/2015