VSRS Sklep II DoR 126/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.126.2018Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Začasno izključno pravico uporabe stanovanja po ZPND ni mogoče enačiti s pravico do uporabe stanovanja po ZSR. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero bi bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP). Nasprotni udeleženec torej nima dostopa do revizije.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora nasprotni udeleženec skupno stanovanje za 12 mesecev prepustiti v izključno uporabo predlagateljici ter opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo. Nasprotnemu udeležencu je prepovedalo vstopiti v skupno stanovanje ali se temu stanovanju približevati, za primer kršitve pa določilo kazen 500,00 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdobje prepovedi uporabe stanovanja in vstopa vanj skrajšalo na 6 mesecev in natančneje opredelilo, da se nasprotni udeleženec stanovanju ne sme približevati na razdaljo manjšo od 50 metrov. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
2Zoper odločitev sodišča druge stopnje nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije.
3Predlog ni dovoljen.
4Postopek odločanja o ukrepih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) se vodi po pravilih nepravdnega postopka (prvi odstavek 22a. člena ZPND), v katerem revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). Predlagatelj svoj predlog za dopustitev revizije utemeljuje s sklicevanjem na drugi odstavek 111. člena ZNP, ki določa, da je revizija dovoljena zoper odločbo sodišča o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja. Ta določba je bila sprejeta v času, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR), ki je opredelil posebno naravo stanovanjske pravice in glede pravice do uporabe stanovanja določal, da imajo uporabniki, ki skupaj z imetnikom stanovanjske pravice stanujejo v stanovanju, pravico, ob pogojih iz tega zakona, neovirano osebno uporabljati to stanovanje. Ob taki pozitivnopravni ureditvi je zakonodajalec tudi dopustil revizijo v zadevah odločanja o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja.
5Začasno izključno pravico uporabe stanovanja po ZPND (in skladno začasno omejitev uporabe stanovanja nasprotnega udeleženca) ni mogoče enačiti s pravico do uporabe stanovanja po ZSR. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero bi bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP. Nasprotni udeleženec tako v tej nepravdni zadevi nima dostopa do revizije. Vrhovno sodišče je njegov predlog zavrglo kot nedovoljenega (tretji odstavek 367. člena ZPP ob smiselni uporabi 377. in 374 člena ZPP).
6Nasprotni udeleženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 6. 2018Nazaj na vrh ↑