VSRS Sklep II DoR 368/2017

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku na ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje, vožnje z osebnimi vozili in parkiranja osebnih vozil na toženčevi nepremičnini. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Zoper odločbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije.

2Predlog ni popoln.

3Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367. b člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367. b člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

4Toženec kot pomembno izpostavlja vprašanje „pravne narave t.j. veljavnosti javnih knjig (zemljiške knjige in katastra).“ Zveze med abstraktnim zakonskim pravom ter konkretno sodno odločitvijo pa ne vzpostavi, temveč zgolj na splošni in abstraktni ravni govori o publicitetnem načelu in njegovih učinkih. Vprašanje je tako zastavljeno povsem pavšalno, manjka pa tudi obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje napačno rešilo. Posledično je predlog v skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP nepopoln.

5Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (šesti odstavek 367. b člen ZPP).