VSC Sklep II Ip 89/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugega dolžnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da je 7. 12. 2017 prejelo pravočasno pritožbo drugega dolžnika, s katero je izpodbijal sklep z dne 27. 11. 2017, in predlagal, da se ga oprosti plačila sodne takse. Na poziv sodišča je dopolnil predlog z vlogo z dne 27. 12. 2017, v kateri je navedel podatke o svojem materialnem stanju in družinskih članov in soglasje, da si potrebne podatke priskrbi sodišče samo. Iz podatkov spisa in pridobljenih po uradni dolžnosti izhaja, da živi drugi dolžnik v skupnem gospodinjstvu z mamo, zunajzakonsko partnerko ter hčerama. Pri ugotavljanju materialnega položaja drugega dolžnika je upoštevalo partnerko in eno hči. Drugi hči je starejša od 26 let, iz česar izhaja, da je drugi dolžnik ni dolžan preživljati, tudi če se šola. Za prvo hči je z vpogledom v RZZS ugotovilo, da je zavarovana po materi, kar kaže, da se šola in jo morata starša preživljati kljub polnoletnosti. Zato je upoštevalo tudi njeno premoženjsko stanje. Z vpogledom v register FURS - obdavčljivi dohodki fizičnih oseb je ugotovilo, da je drugi dolžnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejel plačo oziroma nadomestilo v povprečnem mesečnem neto znesku 493,85 EUR. V referenčnem obdobju je prejel tudi regres, ki se šteje kot občasni, neperiodični prihodek. Prejel je regres 563,47 EUR mesečno, zato se upošteva kot lastni prihodek 39,05 EUR. Dohodek partnerke v zadnjih treh mesecih je plača v povprečnem mesečnem znesku 1.398,67 EUR. Hči ni imela lastnih dohodkov. Lastni dohodek družine znaša 643,85 EUR na mesec in presega cenzus 595,06 EUR. Partnerka je lastnica vrednostnih papirjev, ki so po njeni oceni vredni 5.450,00 EUR. Sodna taksa za pritožbo znaša 33,00 EUR, kar pomeni, da bo kljub zmanjšanju lastnega dohodka za plačano sodno takso še vedno presegel cenzus 595,06 EUR. Ker drugi dolžnik že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje pogojev, da se ga oprosti plačila sodne takse, sodišče ni ugotavljalo premoženjskega stanja drugega dolžnika in družinskih članov glede lastništva vozila, nepremičnin in drugih stvari oziroma pravic večje vrednosti. Po presoji okoliščin, zlasti finančno stanje drugega dolžnika ter njegove partnerke ter višino sodne takse, je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj s plačilom ne bi bilo ogroženo preživljanje drugega dolžnika in njegovih družinskih članov.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz podatkov FURS izhaja, da je za september in oktober 2017 še prejel plačo, za november 2017 pa nadomestilo plače. Ostal je brez službe in je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, kar izhaja iz podatkov FURS. Od novembra 2017 dalje prejema denarno nadomestilo cca. 300,00 EUR mesečno, do katerega je upravičen do 11. 2. 2018. Od novembra dalje razpolaga s cca. 270,00 EUR manj na mesec, kar se gotovo pozna pri preživljanju družine. Bil je zaposlen le kratek čas, pred zadnjo zaposlitvijo je bil prav tako dlje časa brezposeln. Bil je upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zato nima denarnih prihrankov. Ima mladoletno hčer, študentko, katero je dolžan preživljati. Sodišče za osnovo pri ugotavljanju njegovega finančnega stanja ne bi smelo vzeti zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev sodne takse, saj ti, glede na spremenjeno stanje iz zaposlene osebe v brezposelno, ne odražajo dejanskega stanja. Ker je bilo ugotovljeno, da je od novembra 2017 dalje brezposeln, bi moralo sodišče vzeti za osnovo znesek nadomestila, katerega sedaj dejansko prejema.

3Pritožba ni utemeljena.

4Drugi dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega materialnega stanja. To je pri ugotavljanju prejemkov upoštevalo plači in nadomestilo plače v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (10. točka obrazložitve). Očita mu pravzaprav zmotno uporabo materialnega prava, ko je ugotavljalo lastni dohodek družine v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse. Vendar očitek ne drži. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na pravilne določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), prvega, drugega in petega odstavka 12.a člena ZST-1, ki odkazujejo na upoštevanje zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. To sta Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Gre za kogentno zakonsko določbo in je sodišče prve stopnje ne more omejiti na zadnji mesec, čeprav je takrat prišlo do spremembe pri drugemu dolžniku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede višine sodne takse za pritožbo in o preseganju cenzusa kljub njenemu plačilu. Pravilno je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse.

5V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6Drugi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).