VSC Sklep Cp 205/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za izdajo začasne odredbe z dne 1. 2. 2018, s katerim je predlagal, da se mladoletni A. takoj odvzame tožnici in se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu - tožencu od 1. 2. 2018 dalje, tožnica pa ima pravico do kontakta z mladoletnim A. enkrat tedensko po štiri ure, predlog te začasne odredbe pa velja do končne odločitve v tem razveznem postopku.

2Toženec je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Navajal je, da ni zadovoljen z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, dejansko je sodišče nekritično in nerazumno ne dojame toženčevih navedb, da je tožnica nagnjena h konstantnemu konzumiranju alkohola, da je zoper njo podana tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje, da je mladoletni A. utrpel poškodbe, ki si jih zagotovo ni prizadejal sam zaradi padcev ali igrivosti, ker tega sodišče v tej zadevi ne more razsojati in se na tem mestu civilno sodišče postavi v vlogo kazenskega sodišča, da razsoja substančno kazensko materijo. Sodišče noče verjeti tožencu, ki je jasno izpovedal in je zelo bistveno za konkretni primer, da si tožnica tega otroka ni želela in da ga nima rada, da večkrat močno popiva, zaskrbljujoče je, da sodišče zavzame oceno, da je življenje, odraščanje in vzgoja mladoletnega A. pri materi zdrava za njegov psihofizičen razvoj, enako zaskrbljujoče je mnenje CSD ..., ker ne vsebuje pomembnih dejstev, ker jih CSD ni hotel evidentirati s strani toženca, mnenje je zato neprepričljivo, sicer pa je javno mnenje o delih na CSD zdavnaj že izreklo svojo sodbo, zato tudi nenehne reforme. Sodišče je pri oceni verjetnosti izkazanih dejstev premalo kritično, oziroma nekritično ravnalo predvsem do mladoletnega A., ki bi svoje odraščanje, še posebej v fazi ločitve, lahko preživljal v veliko bolj zdravem, ljubljenem, zaželjenem okolju, kar gotovo predstavlja tisti optimum, ki ga otroku morata zagotoviti starša. Žal pa tega v sredini, v kateri odrašča pri tožnici, mladoletni A. tovrstnega zdravega okolja ni deležen. Toženec ima zelo rad svojega otroka in želi samo to, da otrok odrašča pri njemu. V konkretnem primeru sodišče ni spoštovalo določila člena 108 ZPP - določila o nepopolnih vlogah, temveč je zahtevalo takojšnjo popravo vloge - začasne odredbe, od pooblaščenca, in sicer takojšnjo popravo te vloge na glavni obravnavi, na kar pooblaščenec ni pristal, temveč je prosil za razumen rok, česar pa sodišče ni dovolilo. Gre za bistveno kršitev določb ZPP. Sodišče prve stopnje je glede na doslej zbrane dokaze zmotno interpretiralo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo ter o toženčevi začasni odredbi napačno odločilo.

3Tožnica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da toženčev predlog za izdajo začasne odredbe ni vseboval izvršilnega sredstva za primer dolžničinega nespoštovanja začasne odredbe, zato je sodišče toženca na naroku 16. 2. 2018 pozvalo na dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe z ustreznim izvršilnim sredstvom, a toženec poziva sodišča ni spoštoval in predloga ni želel dopolniti. Tega ugotovljenega dejstva pritožba ne izpodbija, iz izreka izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje izvršilnega sredstva. Določba 268. člena ZIZ določa, da ima učinek sklepa o izvršbi, kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku. Določba 40. člena ZIZ določa vsebino predloga za izvršbo, po tej zakonski določbi mora ta vsebovati med drugim tudi sredstvo ali predmet izvršbe.

Glede na obrazloženo je neutemeljen pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (iz prvega odstavka 339. člena ZPP) s kršitvijo 108. člena ZPP, ker toženčev predlog za začasno odredbo ni bil nepopoln v smislu 108. člena ZPP, temveč je bil materialnopravno nepravilen glede na zakonske določbe 268. in 40. člena ZIZ. V skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP sodišče zahteva od vložnika popravo ali dopolnitev vloge, če je ta nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Toženčev predlog z začasno odredbo ni bila nerazumljiva vloga, vsebovala je vse, kar je treba za obravnavanje, ni pa bila utemeljena po materialnem pravu, ker izrek predloga ni vseboval vsega, kar bi moral vsebovati. Predlog bi bilo potrebno dopolniti z izvršilnim sredstvom za primer nespoštovanja začasne odredbe in pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi kvalificiran pooblaščenec to moral opraviti na samem naroku. Nenazadnje je imel možnost povzeti izvršilno sredstvo iz tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe, oziroma iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 12. 2017. Nedopolnjen predlog za začasno odredbo je torej neutemeljen po materialnem pravu in že iz tega razloga je izpodbijana odločitev pravilna.

6Sicer pa toženec v pritožbenih navedbah izraža nestrinjanje z ugotovitvami in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje ter izpodbija verodostojnost izvedenih dokazov, pri tem pa ne ponudi drugih, ki bi utemeljevali njegovo pritožbeno trditev, da je verjetno izkazal zatrjevana dejstva. S takimi trditvami pritožba ne more uspeti.

7Pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na obrazloženo je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Toženec ni zaznamoval stroškov vložene pritožbe, tožnica pa je v odgovoru na pritožbo zaznamovala stroške. Navedbe v odgovoru na pritožbo pa niso pripomogle k presoji utemeljenosti pritožbe, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).