VSC Sklep II Kp 35200/2014

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožna sodnica posameznica Okrožnega sodišča v Celju sklenila, da se kazen desetih mesecev zapora, izrečena obsojenemu J. Š. s sodbo istega sodišča z dne 20. 3. 2017, opr. št. IX K 35200/2014, zaradi neizpolnjenih nalog v okviru dela v splošno korist, v celoti izvrši.

2Zoper sklep se je obsojeni pravočasno pritožil, smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se na Zavodu za zaposlovanje ni mogel javiti, ker je neprestano delal za najemnino in ni utegnil priti. Pritožbenega predloga ni podal.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, enajsti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sankcionira med drugim tudi celotno ali delno neizpolnjevanje nalog v okviru dela v splošno korist oziroma drugačne kršitve obveznosti iz dela v splošno korist z izvršitvijo izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, obsojenec v roku kot mu je bil določen v pravnomočni in izvršljivi sodbi ni niti začel opravljati dela v splošno korist, za svojo opustitev pa ni izkazal opravičljivega razloga. Strinjati se gre s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj obsojenčeve navedbe, da se pozivom centra za socialno delo ni odzval, ker je moral delati za najemnino, pri čemer te okoliščine niti ni dokazno podkrepil, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za neizpolnitev celotne obveznosti 600 ur dela v splošno korist iz pravnomočne in izvršljive obsodilne sodbe. Obsojenec svoje obveznosti ni opravil niti je ni začel opravljati kljub temu, da je bil po sodišču prve stopnje v pozivu z dne 8. 11. 2017, ki ga je prejel 17. 11. 2017, kakor tudi v pozivu z dne 29. 11. 2017, ki ga je prejel 5. 12. 2017, opozorjen na posledico, da se bo izrečena kazen zapora izvršila v obsegu neopravljenega dela v kolikor nalog v okviru dela v splošno korist deloma ali v celoti ne bo opravil. Razlogi za neizvršitev dela v splošno korist so torej izključno na strani obsojenca, kar pomeni, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit.

5Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

6Pritožnik je prejemnik denarne socialne pomoči. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj bi sicer utegnilo biti ogroženo njegovo vzdrževanje (prvi odstavek 98. člena in četrti odstavek 95. člena ZKP ter 11. člen Zakona o sodnih taksah).