VSM Sodba III Kp 54983/2017

I. Pritožba zagovornice obdolženega M.B. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse, nagrada in potrebni izdatki zagovornice obdolženega se izplačajo iz proračuna (člen 97/I ZKP).

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen pet mesecev zapora in denarno kazen 30 dnevnih zneskov, to je 570,30 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 38,02 EUR denarne kazni določilo en dan zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu v izrečeno kazen vštelo čas, ki ga je prebil v priporu in sicer od 5. 12. 2017 od 9.05 ure dalje. Dan pripora je enak dvema dnevnima zneskoma denarne kazni. Po drugem odstavku 60. člena KZ-1 sodišče prve stopnje obdolžencu ni preklicalo pogojne obsodbe izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 4993/2017 z dne 31. 5. 2017, s katero je bila obdolžencu za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po petem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1 določena kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 59. člena KZ-1 sodišče prve stopnje obdolžencu čas prestan v priporu in čas prestajanja zapora ni vštelo v preizkusno dobo, določeno s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 4993/2017 z dne 31. 5. 2017. Po prvem odstavku 75. člena KZ-1 v zvezi s členom 74 KZ-1 je obdolžencu odvzelo 2.635,00 EUR in 400,00 KN. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter izdatkov in nagrade zagovornice, katera mu je bila postavljena po uradni dolžnosti.

2Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo glede odvzema premoženjske koristi razveljavi ter odloči, da se ta ne odvzame.

3Na pritožbo zagovornice obdolženega je podala predlog okrožna državna tožilka, s katerim pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zagovornice obdolženega zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obdolženi M.B. je dne 16. 1. 2018 na predobravnavnem naroku krivdo za kaznivo dejanje, ki se mu očita in je opisano v izreku napadene sodbe, priznal. Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje sprejelo, saj je zaključilo, da mu je to dokazano z dokazi, ki se nahajajo v spisu, zaslišanjem priče, zapisnikom o zasegu predmetov, uradnimi zaznamki o zaznavni kaznivega dejanja ter izpisom ZZZS.

6Zagovornica obdolženega uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, zato ker v ponapadeni sodbi pogreša razloge o odvzemu premoženjske koristi. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je obdolženi s tem, ko je v izreku napadene sodbe za očitano kaznivo dejanje krivdo priznal, torej tudi priznal, da je za plačilo nezakonito spravil na ozemlje R Slovenije štiri državljane Turčije, ki so za spravljanje v države EU plačali od 5.000,00 do 6.000,00 EUR. Člen 75/I KZ-1 pa določa, da se storilcu odvzame denar, ki je bil pridobljen s kaznivim dejanjem. Kot premoženjsko korist se upošteva premoženje, s katerim storilec razpolaga ob dokončanju kaznivega dejanja, pri tem pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je denar, ki mu ga je odvzelo pridobljen s kaznivim dejanjem, kot je to navedlo v razlogih napadene sodbe pod točko 7. Zato zagovornica, ki navaja, da napadena sodba o tem nima razlogov ni utemeljena in v pritožbi uveljavljana kršitev iz člena 371/I-11 ZKP, ni podana.

7Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno, saj je ugotovilo, da je to podprto z drugimi dokazi, torej je ugotavljalo dejansko stanje, ko je ocenjevalo resničnost dejstev, opisanih v izreku napadene sodbe. Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Namen te določbe je v poenostavitvi obrazložitve sodbe izrečene na podlagi sprejetega priznanja krivde, v primerjavi s sodbo, izrečeno po opravljeni glavni obravnavi. Natančna obrazložitev preizkusa o podprtosti priznanja krivde z drugimi dokazi v spisu bi namreč ta jasen in nedvomen namen zakona zaobšla, saj se ne bi bistveno razlikovala od obrazložitve izreka o krivdi v sodbi, izrečeni po opravljeni glavni obravnavi. Navedeno pa nikakor ne pomeni, da takšnega preizkusa ni potrebno napraviti, v obravnavani zadevi ga je sodišče prve stopnje opravilo in so vsi pomisleki zagovornice v tej smeri zato neutemeljeni.

8Sicer pa iz pritožbe zagovornice izhaja, da v bistvu glede odvzema premoženjske koristi sodišču prve stopanje očita, da je dejansko stanje ugotovilo zmotno in nepopolno. Meni namreč, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo izvor denarja zaseženega obdolžencu, ko navaja, da je zaseženi denar bil namenjen nakupu novega osebnega avtomobila za obdolženčevo partnerico B. B., kar je slednja potrdila z izjavo, ki se nahaja v spisu na listovni številki 88. Po določbi drugega odstavka 370. člena ZKP je kot razlog za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde, izključen pritožbeni razlog zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot je to primer v obravnavani zadevi. Zato se pritožbeno sodišče s pritožbo zagovornice glede uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni ukvarjalo.

9Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje tudi glede izrečene zaporne in denarne kazni, katere preizkus je opravilo skladno z določilom člena 386 ZKP. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in višino kazenske sankcije ter obdolžencu utemeljeno izreklo zaporno kazen pet mesecev zapora in denarno kazen 30 dnevnih zneskov, to je 570,30 EUR. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča bo izrečena kazen tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

10Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev na katere je dolžno paziti, je o pritožbi zagovornice obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11Pritožbeno sodišče je iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka in sicer sodne takse, nagrada in izdatki zagovornice obdolženega pa se skladno z določilom člena 97/I ZKP izplačajo iz proračuna.