VSK Sklep I Cp 668/2016

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju: sodišče) zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnica) za delno oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo (točka I izreka), tožnici dovolilo, da sodno takso v znesku 29.625,99 poravna v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 2.962,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15.10.2016, vsak naslednji pa vsakega 15. v sledečem si mesecu (točka II izreka) ter določilo posledice v primeru, da sodna taksa ne bo plačana (točka III izreka).

2Zoper sklep se je pritožila tožnica. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Stališče sodišča, da je tožnica zgolj pavšalno navajala, da je njeno premoženje v celoti rezervirano in zadržano za poplačilo zapadlih terjatev, je zmotno. Tožnica je v izjavi o premoženjskem stanju izrecno zapisala vrednost svoje aktive in pasive, iz nje pa je razvidno, da je celotna aktiva zadržana za poplačilo pasive. Poleg tega je izrecno navedla, da je na podlagi sklepa Gospodarskega sodišča v Beogradu, opr. št. 7. St 62/2016 z dne 25.5.2016, ki je bil priznan tudi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. R - St 314/2015 z dne 1.7.2016, v stečajnem postopku. Tožnica kot stečajna dolžnica dejansko nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more pridobiti. Ne do teh navedb ne do navedb v izjavi o premoženjskem stanju se sodišče ni opredelilo. Sodišče bi moralo ugoditi primarnemu zahtevku tožnice za oprostitev taksne obveznosti v znesku nad 44,00 EUR. Sodišče je tako nepopolno oz. zmotno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da njenemu predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za delno oprostitev in odlog plačila sodne takse, ugodilo pa predlogu za njeno obročno plačilo. Sodišče je navedlo razloge o odločilnih dejstvih in se sklep da preizkusiti, zato ni podana kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

5Samo dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku, ne pomeni, da je njen predlog za delno taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse utemeljen. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)¹ kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1), enako kot pri taksnem zavezancu, ki se ne nahaja v postopku zaradi insolventnosti. Skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko torej sodišče pravno osebo oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, mora navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1, ki takšen predlog upravičuje in v zvezi s tem predlagati ustrezne dokaze (7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogom prvostopenjskega sodišča, da tožnica ni navedla okoliščin, ki utemeljujejo delno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. V konkretnem primeru je tožnica predložila bilanco stanja, ki izkazuje, da razpolaga s premoženjem, razen pavšalne navedbe, da je njeno premoženje rezervirano za poplačilo upnikov, pa ni navedla ničesar konkretnega, kar bi izkazovalo, da ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse (v znesku nad 44,00 EUR, kot izpostavlja v pritožbi) oziroma, da jih ne more zagotoviti takoj (vsaj v takem obsegu in dinamiki, kot je določeno z naloženim obročnim plačilom).

6Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Glede na datum vložitve predloga za taksno oprostitev se uporabljajo določbe, ki so veljale pred začetkom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah - ZST-1C. Skladno s prehodno določbo 26. člena ZST-1C se namreč za postopek odločanja v primeru, če je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen pred začetkom uporabe tega zakona (10.11.2016), do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe do tedaj veljavnega ZST-1.