VSL Sklep I Ip 1027/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki IV izreka v delu, v katerem so dolžnici v plačilo naloženi stroški v znesku 356,40 EUR spremeni tako, da se stroški znižajo na 168,87 EUR. Sicer se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1S sklepom z dne 12. 3. 2018 je sodišče prve stopnje v točki I izvršbo na izročitev mladoletne A. A. ustavilo. V točki II je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 12. 7. 2017 zaradi izterjave izvršilnih stroškov nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem in prodajo dolžničine nepremičnine, v točki III pa je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na dolžničine denarne prejemke zavrnilo. V točki IV je dolžnici naložilo, da mora upniku v 8. dneh od vročitve sklepa povrniti 466,08 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2Zoper točko IV izreka sklepa vlaga pritožbo dolžnica in poudarja, da je sklep v tem delu neutemeljen. Sodišče je navedlo, da so stroški izvršitelja pri poskusu odvzema mladoletnega otroka otroka bili potrebni za izvršbo, ter da je izvršitelj vsa potrebna izvršilna dejanja opravil in obračunal svoje delo. Dejansko pa nobeni stroški niso nastali, ker je dolžnica v skladu s Haaško konvencijo prostovoljno in na lastne stroške izročila mladoletnega otroka upniku. Tako izvršitelj otroka sploh ni videl in posledično ni opravil nobenih izvršilnih dejanj. Zato stroški izvršbe niso nastali. Sodišče pa je napačno uporabilo materialno pravo glede osmega odstavka 38. člena ZIZ. Ker izvršitelj ni opravil nobenih izvršilnih dejanj, saj je dolžnica prostovoljno izročila otroka upniku na lastne stroške, teh stroškov izvršitelja ni mogoče opredeliti po višini. Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se ga razveljavi v delu, ki se nanaša na odločitev o izvršiteljevih stroških. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik je vložil odgovor na pritožbo in prvenstveno predlagal, da se dolžničina pritožba zavrže, ker dolžnica ne navaja, zoper kateri sklep vlaga pritožbo. Sicer pa pritožba dolžnice ni utemeljena. Ne drži, da bi dolžnica prostovoljno izročila otroka upniku, za kar upnik priloži zapisnik Republike Hrvaške, Centra za socialno skrb Zagreb, Podružnica Novi Zagreb z dne 7. 11. 2017 ter dopis Republike Hrvaške, Centra za socialno skrb Zagreb, Podružnica Novi Zagreb z dne 8. 11. 2017. Iz teh listin izhaja izjava dolžnice, da mladoletnega otroka nima namena vrniti v Nemčijo k upniku in da ne namerava izpolniti obveznosti, ki ji je bila naložena z izvršilnim naslovom. Zato ne drži, da izvršba z izvršiteljem ni bila potrebna. Dolžnica do danes ni prostovoljno izročila otroka upniku. Izvršitelj je 12. 8. 2017 razpisal in izvedel izvršilno dejanje odvzema otroka, ki pa ni bilo uspešno zaradi dolžničinega ravnanja. Izvršitelj pa je dolžnici tudi vročil sklep o izvršbi na delovnem mestu in so bili zato stroški izvršitelja potrebni. Poleg tega pa je upnik glede na prejeto poročilo izvršitelja stroške pravočasno priglasil dne 11. 9. 2017. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je štelo, da dolžnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje v delu točke IV izreka sklepa, torej v delu, v katerem je sodišče dolžnici naložilo med drugim tudi povrnitev izvršiteljevih stroškov v znesku 356,40 EUR. V tem delu je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6Iz spisa izhaja, da je postavljeni izvršitelj razpisal izvršilno dejanje odvzema otroka dne 12. 8. 2017 ob 13 uri. Dne 11. 9. 2017 je izvršitelj sodišču podal poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih ter obračun, iz omenjenega poročila pa izhaja, da je bil odvzem otroka neuspešen. Izvršitelj je v obračunu priglasil stroške za obračun stroškov v višini 20 točk, za seznanitev s spisom v višini 50 točk, za neuspešen odvzem otroka v višini 187,50 točk in za osebno vročitev sklepa o izvršbi dolžnici v znesku 41,94 EUR, materialne stroške in kilometrino, kar ob upoštevanju 22 % DDV skupno znaša 356,40 EUR.

7Dolžnica točko IV izreka sklepa v delu, v katerem ji je sodišče naložilo, da mora upniku v 8. dneh povrniti med drugim tudi stroške izvršitelja v znesku 356,40 EUR, napada z argumenti, da izvršilno dejanje odvzema otroka ni bilo potrebno, ker je mladoletno A. A. prostovoljno izročila upniku in tako izvršitelj otroka ni videl in posledično ni opravil nobenih izvršilnih dejanj. Takšna razlaga pa je po oceni pritožbenega sodišča napačna.

8V skladu s Pravilnikom o Tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovem delu (Ur. l. Republike Slovenije, št. 18/2003 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj upravičen do plačila za delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom. V skladu s 6. členom Pravilnika se terjatev in plačilo za posamezno izvršilno dejanje vrednoti po številu točk, ki je določena v tarifi tega Pravilnika, pri čemer vrednost točke brez DDV znaša 0,21 EUR. Po tarifni številki 15 Pravilnika se plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tej tarifi, določijo s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tej tarifi.

9Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa zapisalo le, da je priglašene stroške upnika v zvezi z delom izvršitelja v znesku 356,40 EUR naložilo dolžnici v plačilo po 5. odstavku 38. člena ZIZ, ker so stroški izvršitelja v skladu s Pravilnikom in so potrebni za izvršbo. Pri tem ni navedlo konkretne pravne podlage, po kateri je izvršitelj upravičen do plačila za posamezno izvršilno dejanje, pritožbeno sodišče pa je v okviru preizkusa pravilne materialnega prava ugotovilo, da je odločitev sodišča, ko je dolžnici naložilo v plačilo 356,40 EUR potrebnih stroškov za izvršbo, delno napačna.

10Potrebni stroški za izvršbo so tisti izdatki izvršitelja, ki temeljijo na pravilni uporabi Pravilnika. Po tarifni številki 16 Pravilnika je izvršitelj upravičen do plačila v stalnem znesku za seznanitev s spisom in vpisom v evidenco v vrednosti 50 točk ter za obračun stroškov v vrednosti 20 točk. Izvršitelj je upravičen tudi do kilometrine po 11. členu Pravilnika za vsak prevožen kilometer v višini 30% cene za liter 95 oktanskega bencina¹ (iz poročila izvršitelja izhaja, da je opravil dne 12. 8. 2017 razdaljo X-Y-X ter nato še dne 21. 8. 2017 – vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu osebno), za kar je po oceni pritožbenega sodišča razdalja skupno 181,02 km (razdalja X-Y znaša 60,34 km oziroma za dne 12. 8. 2017 skupno 120,68 km ter dne 21. 8. 2017 še 60,34 km). Izvršitelj je v obračunu navedel razdaljo 476 km, za kar je zaračunal upniku 176,12 EUR brez DDV, kar pa ni v skladu z dejansko kilometrino. Pri tem okoliščin, ki bi nakazovale na višjo kilometrino, izvršitelj v obračunu ni navedel. Po oceni pritožbenega sodišča je potrebni strošek za izvršbo le kilometrina za skupno razdaljo 181,02 km oziroma 66,97 EUR brez DDV. Osebno vročitev sodne odločbe določa tarifna številka 14 Pravilnika, in sicer 50 točk ali 10,50 EUR (in ne 41,94 EUR, kot to v obračunu navaja izvršitelj).

11Dolžnica je sicer v zmoti, ko trdi, da izvršitelj ni upravičen do nobenih stroškov glede na to, da izvršilno dejanje odvzema otroka dne 12. 8. 2017 ni bilo uspešno. Izvršitelj je namreč v skladu s Pravilnikom upravičen za plačilo v zvezi z izvršilnim dejanjem tudi v primeru, če je to neuspešno ali neizvedeno iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe (prim. četrti odstavek tarifne št. 1 Pravilnika v zvezi s tarifno številko 11 Pravilnika ter tarifno številko 15; plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tej tarifi, se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tej tarifi). Ne glede na to, da izvršilno dejanje ni bilo uspešno opravljeno², je izvršitelj upravičen do sorazmernega dela plačila za svoje delo. Ker tarifna številka 11 Pravilnika predpisuje 500 točk za uspešno izvršilno dejanje odvzema otroka, je potrebno ob uporabi 4. odstavka tarifne številke 1 Pravilnika za neuspešen poskus odvzema otroka priznati kot potrebne stroške za izvršbo 25% od vrednosti 500 točk ali 125 točk oziroma 26,25 EUR. Ob upoštevanju še materialnih izdatkov izvršitelja v višini 20,00 EUR, skupno stroški, ki so bili potrebni za izvršbo in jih je dolžnica dolžna povrniti upniku po 5. odstavku 38 člena ZIZ ob upoštevanju 22% DDV znašajo 168,87 EUR.

12Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnice delno ugodilo ter sklep v izpodbijanem delu točke IV (torej v izpodbijanem delu, v katerem je dolžnici naloženo plačilo 356,40 EUR) spremenilo tako, da se stroški znižajo na 168,87 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Dolžničin pritožbeni uspeh glede na to, da je izpodbijala odločitev o naložitvi plačila stroškov v znesku 356,40 EUR je 47,19%, saj je pritožbeno sodišče stroške znižalo na 168,87 EUR. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Na dan izvršilnega dejanja 12. 8. 2017 je cena za liter 95 oktanskega bencina znašala 1,244 EUR oziroma 30% cena znaša 0,37 EUR - primerjaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na spletni strani. http://www.mgrt.gov.si/delovna_podrocja/notranji_trg/nadzor_cen_naftnih_derivatov/cene_naftnih_derivatov/neosvincen_motorni_bencin_95_oktanski/
² Iz poročila izhaja, da se dolžnica z mladoletno A. A. ni nahajala na naslovu odvzema otroka.