VSM Sklep I Ip 31/2018

I. Pritožba se zavrne in se v drugem odstavku I. točke in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti, kolikor presegajo predpisano obrestno mero in kolikor vsota zapadlih in neplačanih zamudnih obresti presega glavnico (prvi odstavek I. točke izreka), v preostalem pa ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) in dolžnikov predlog za povrnitev ugovornih in pritožbenih stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2Dolžnica v pravočasni pritožbi izpodbija zavrnilni del in odločitev o stroških. V bistvenem navaja, da je upnik zahteval glavnico in stroške v EUR, kar ni skladno z izvršilnim naslovom, ki je v tuji valuti (HRK). Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo prekoračilo podan predlog za izvršbo. Opozarja na pomen vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov. Meni, da je upravičena do povrnitve ugovornih stroškov in tudi glede pritožbenih stroškov glede na uspeh. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbo:

6Dolžnica spregleda, da je upnik podal v predlogu za izvršbo dva zahtevka. V prvem je glavnico izrazil v evrski protivrednosti, v drugem pa v tuji valuti hrvaških kunah. Upnik je izrecno zapisal, da podaja oba zahtevka, drugega podrejeno (dopolnitev predloga za izvršbo z dne 15. 11. 2016). Sodišče prve stopnje je v sklepu o izvršbi z dne 22. 11. 2016 ugodilo le drugemu zahtevku (v tuji valuti). Po pojasnjenem upnikovega zahtevka v ničemer ni preseglo. Sicer v sklepu o izvršbi manjka zavrnilni del, ki bi se nanašal na prvi zahtevek, vendar upnik, ki je imel edini pravni interes za izpodbijanje te napake, pritožbe ni vložil.

7Sodišče druge stopnje je sicer že v sklepu I Ip 197/2017 z dne 30. 5. 2017 pojasnilo, da upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Vendar v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, v katerem je obveznost opredeljena v tuji valuti, kar velja tudi za zamudne obresti, ki so opisno opredeljene v skladu z materialnim pravom države izvora izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Drugačno stališče dolžnika je neutemeljeno.

8Začetek teka zamudnih obresti je v izvršilnem naslovu določen s točnim datumom, to je 10. 4. 2000, kakor ga je tudi navedel upnik v predlogu za izvršbo, katerega je sodišče skladno z drugim odstavkom 45. člena ZIZ vročilo dolžnici. Kljub očitni pisni napaki v izpodbijanem sklepu, ko je sodišče zapisalo le datum “10. 4. 200“, namesto pravilno "10. 4. 2000", je vsebina obveznosti dolžnice razumljiva in jasna.

9Tudi preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžničine ugovorne in pritožbene stroške, ker je njen končni uspeh v postopku ocenilo kot zanemarljiv. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, se je ta nanašal le na del stranske terjatve obresti.

10Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).