VSM Sklep I Ip 82/2018
ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.82.2018Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 5. točki prvega odstavka izreka potrdi.
II. Dolžnikov dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je do višine izvršljive terjatve upnika preneslo v izterjavo terjatve, ki so bile zarubljene s pravnomočnim sklepom z dne 4. 10. 2017, med drugim tudi terjatev zoper dolžnikovega dolžnika M.Z. d.o.o. v višini 592,03 EUR (5. točka prvega odstavka izreka).
2Dolžnikov dolžnik v pravočasni pritožbi obsežno pojasnjuje preteklo poslovanje z dolžnikom in navaja, da prenesena terjatev v višini 592,03 EUR več ne obstaja, saj je bila poravnana. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.
3Pritožba ni utemeljena.
4S sklepom, s katerim izvršilno sodišče prenese dolžnikovo zarubljeno terjatev upniku v izterjavo, ni odločeno o obstoju in višini terjatve, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri brez pomena za obravnavano izvršilno zadevo. S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu, tudi z zatrjevanjem, da je ta prenehala zaradi plačila (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
5Po pojasnjenem sodišče prve stopnje z obravnavanim sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
6Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7Dolžnikov dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 28. 6. 2018Nazaj na vrh ↑