VSL Sklep II Cpg 104/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44878/2017 z dne 24. 5. 2017 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 158,24 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper takšno odločitev se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve pritožila tožeča stranka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi prvega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka že ob vložitvi tožbe plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Pri ponudniku plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka (prvi odstavek 6.b člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Če v tem roku sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

5Iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse za tožbo vročen s fikcijo dne 24. 11. 2017. Ker do poteka petnajstdnevnega roka (tj. do 11. 12. 2017, glede na to, da je bil petnajsti dan sobota) doplačilo sodne takse iz evidence Uprave za javne prihodke ni bilo razvidno, je sodišče tožečo stranko z dopisom z dne 18. 12. 2017 pozvalo, da v roku 3 dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse (ta rok torej ni bil dodaten rok za plačilo, kot si to zmotno razlaga pritožnica). Tožeča stranka je v odgovoru na dopis sodišča pojasnila, da je plačilni nalog spregledala, se opravičila za zamudo ter priložila bančni izpisek, iz katerega izhaja, da je sodno takso plačala 20. 12. 2017.

6V obravnavanem primeru tako ni sporno, da tožeča stranka sodne takse v roku iz plačilnega naloga in v katerem je bila opozorjena na posledice neplačila, ni plačala. Odločitev sodišča prve stopnje je zato že iz tega razloga pravilna. Višje sodišče le še pripominja, da je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 210/2015 z dne 7. 10. 2015 in I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožeča stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 7. 11. 2017) vseeno plačala.

7S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).