VSL Sklep I Cpg 115/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru toženca ugodi, sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 2336/2017 z dne 14.11.217 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožencu stroške postopka zavarovanja v znesku 428,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni tožencu povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 1.258,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (I.) zavrnilo ugovor toženca proti sklepu o zavarovanju ter (II.) prej navedeni sklep obdržalo v veljavi, (III.) tožencu pa je naložilo, da mora tožnici plačati stroške postopka zavarovanja.

2V pritožbi toženec navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Višjemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, da predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne, razveljavi opravljena dejanja zavarovanja ter odredi izbris zaznambe zavarovanja v sodnem registru. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške, ki jih je imela v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da lahko predkupni upravičenec izkoristi rok, ki ga je prodajalec navedel za plačilo kupnine, vendar le, če da zadostno zavarovanje (tretji odstavek 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), in da tožnici določba 12. člena družbene pogodbe ne daje nobenega posebnega upravičenja. Prav tako je pravilna njegova ugotovitev, da je toženec s tem, ko je tožnici dal še dodatni, pet dnevni rok (ki teče od 27.10.2017), rok za uveljavitev predkupne pravice podaljšal do 2.11.2017 (zaradi praznika se je rok iztekel na ta dan, ne pa 1.11.2017). Tožnica je tako pravočasno izkazala voljo za sklenitev pogodbe.

6V drugem odstavku 508. člena OZ je določena posebnost sklepanja prodajne pogodbe na podlagi predkupne pravice. Predkupni upravičenec mora skupaj z izjavo, da sprejema ponudbo predkupnega upravičenca, izpolniti svojo obveznost iz prodajne pogodbe. Samo izjava volje ne zadošča, ampak mora predkupni upravičenec hkrati plačati tudi kupnino. To pravilo je nujno za varovanje upravičenega interesa lastnika stvari in ima prednost pred načelom sočasnosti izpolnitve. Lastnik stvari je zaradi predkupne pravice omejen pri izbiri kupca. Če se predkupni upravičenec odloči tako, je prodajna pogodba sklenjena med lastnikom in njim. Zato lastnik stvari pri sklenitvi prodajne pogodbe ne more ugotavljati in se ozirati na kupčevo plačilno sposobnost. S tem je izpostavljen tveganju neplačila kupnine. To tveganje pa je z navedeno zakonsko določbo odpravljeno. Če predkupni upravičenec plača takoj, tveganje odpade. Takojšnje plačilo kupnine je pravzaprav cena, ki jo mora predkupni upravičenec plačati za svojo pravico.

7Od navedenega pravila je določena izjema v tretjem odstavku 508. člena OZ. Izjema izhaja iz pravne sfere lastnika stvari, ki mora v predkupni ponudbi določiti rok za plačilo kupnine. Predkupni upravičenec takšnega roka nima pravice brezpogojno izkoristiti. To lahko stori samo, če ob izjavi, da sprejema ponudbo, lastniku stvari namesto plačila kupnine zagotovi zadostno zavarovanje, da bo kupnina plačana. Zadostnost zavarovanje je treba presojati glede na okoliščine primera. Pri prodaji nepremičnine je tako primerno zavarovanje ustanovitev hipoteke, pri premičnih stvareh pa pridejo v poštev zastavne pravice, poroštva in bančne garancije (Primerjaj: M. Juhart v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004, str. 309, 310).

8Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica s tem, ko je kot zavarovanje plačila kupnine pri notarju deponirala dve bianco menici (lastni menici) z menično izjavo in pooblastilom za unovčenje (vsako za zavarovanje enega dela kupnine), zagotovila primerno zavarovanje za dodatni rok plačila. Pri tem je upoštevalo v predpogodbi navedeno oceno vrednosti tožnice in to, da tožnica že vrsto let uspešno posluje.

9V nasprotju s sodiščem prve stopnje pa višje sodišče pritrjuje tožencu, ki (že v postopku na prvi stopnji in v pritožbi) opozarja, da menica sama po sebi še ne predstavlja zadostnega zavarovanja, saj je zavarovanje z njo v celoti odvisno od stanja na transakcijskem računu tožnice na dan, ko bi se skušalo menico unovčiti. Gre za izrazito tvegano sredstvo zavarovanja, katerega tveganje je v celoti in izključno na strani prejemnika menice. Zadostno zavarovanje je lahko le takšno, ki ne glede na vse možne okoliščine in dogodke v času od izdaje zavarovanja do njegovega predvidenega unovčenja zagotavlja, da bo prejemnik zavarovanja na njegovi podlagi ob zapadlosti obveznosti lahko prejel svoje plačilo.

10Ker glede na navedeno tožnica po oceni višjega sodišča ni izkazala za verjetno, da njena terjatev obstoji (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženčevemu ugovoru ugodilo, sklep o zavarovanju razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

11Pri tem višje sodišče še dodaja, da je iz listinske dokumentacije v spisu (ugovor zoper začasno odredbo, odgovor na tožbo) razvidno, da je toženec svoj poslovni delež še vedno pripravljen prodati tožnici in sicer v primeru takojšnjega plačila kupnine ali zagotovitvi primernega zavarovanja za plačilo kupnine.

12V skladu z določbo drugega odst. 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Po spremembi izpodbijanega sklepa je toženec upravičen do povrnitve stroškov za ugovor zoper sklep o zavarovanju (700 OT), 2% materialnih stroškov, 22% DDV in stroške sodne takse (skupaj 428,40 EUR) (15. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odst. 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, mu je tožnica dolžna povrniti 1400 OT za pritožbo, 2% materialnih stroškov, 22% DDV ter stroške sodne takse (skupaj 1.258,00 EUR).

14Od priznanih stroškov gredo tožencu za primeru zamude tudi zahtevane zamudne obresti (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne13.12.2006 – Pravna mnenja I/2006).

15Tožnica stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo. Ker pa njenih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za potrebne (prvi odst. 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP), jih bo morala nositi sama.