VSRS Sklep I R 131/2017

Predlog se zavrne.

1Pri Okrajnem sodišču v Piranu med pravdnima strankama teče več pravdnih postopkov: dva za plačilo, poleg njiju pa še postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Vsi izvirajo iz že končanega izvršilnega postopka, v katerem je pristojno sodišče prodalo prej toženkino (po nasprotni strani tožnica, v nadaljevanju toženka) nepremičnino, ki jo je kupil tožnik (po nasprotni strani toženec, v nadaljevanju tožnik). Med pravdnima strankama je spor o obsegu kupljenega in pravici do uporabe.

2Pristojno sodišče predlaga prenos pristojnosti, saj ocenjuje, da bi lahko stranke in javnost podvomili v nepristranskost sodnic. Toženka namreč že dve leti stavka pred vhodom sodišča, dnevno na poti v službo in pred njo spremlja ter nadleguje sodnice in sodno osebje, preko medijev je v javnost posredovala veliko informacij, med drugim tudi o tem, kako je sodnica A. A. povezana s kupcem nepremičnine, pozvala je k rušitvi njene hiše, jo zmerjala z rasistko in nacistko, napovedala, da ji bo na glavo padla lončnica in jo ubila, kar pri sodnicah povzroča strah in nelagodje. V predlogu I R 136/2017 opisuje dogodek z dne 6. 11. 2017, ko je toženka na poti v službo zmerjala sodnice in zaposlene.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5Okoliščine, ki jih izpostavlja pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča pri strankah in javnosti ne morejo vzbuditi razumno utemeljenega dvoma v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in ne predstavljajo drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP. Niso dane "same po sebi", pač pa izvirajo iz toženkinega negativnega odnosa do sodišča oziroma do konkretnih sodnic in sodnega osebja, ki je povezano z dosedanjimi sodnimi postopki. Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.

6Če pa so v konkretni zadevi podane okoliščine, ki presegajo običajen odnos med sodnikom in stranko postopka ter bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost posamezne sodnice, bo nepristranskost treba zagotoviti v okviru izločitve po 70. členu ZPP.

7Vrhovno sodišče je zato predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti zavrnilo.