VSL Sklep II Cp 1836/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1836.2017Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po 86. členu ZPP lahko predlog za obnovo v strankinem imenu vloži le njen pooblaščanec, ki je odvetnik, sama stranka ali njen zakoniti zastopnik pa le tedaj, če izkažeta, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pogoja tožnikova mati, ki je v tožnikovem imenu predlagala obnovo, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da predlog ni dopusten in da tožnik ni upravičen do njegovega vsebinskega obravnavanja.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog z dne 3. 11. 2016 za obnovo postopka.
2Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče ugodi predlogu za obnovo postopka, podrejeno pa, naj tožnika oprosti plačila sodne takse. Meni, da njegov predlog za obnovo postopka ni bil laičen, saj je razumljiv, kar je bistveno za odločanje. Zaradi časovne stiske predloga ni vložil zastopnik s pravniškim državnim izpitom. Sicer pa je pravica do pritožbe ustavna kategorija in tako zagotovljena vsakomur. Tožnik je mladoletni otrok, ki prejema zgolj preživnino in nima drugega premoženja. Sodišče bi zato moralo njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugoditi.
3Pritožba ni utemeljena.
4Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po 86. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 lahko predlog za obnovo v strankinem imenu vloži le njen pooblaščanec, ki je odvetnik, sama stranka ali njen zakoniti zastopnik pa le tedaj, če izkažeta, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pogoja tožnikova mati, ki je v tožnikovem imenu predlagala obnovo, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da predlog ni dopusten in da tožnik ni upravičen do njegovega vsebinskega obravnavanja. Ne zadošča namreč, da je predlog razumljiv, kot meni pritožba. Na presojo dopustnosti predloga nima nobenega vpliva niti zatrjevana časovna stiska, v kateri se je znašla tožnikova zakonita zastopnica v času vložitve predloga. Sklicevanje na ustavno pravico do pritožbe pa je odveč, saj sodišče prve stopnje tožniku te pravice z izpodbijanim sklepom ni odreklo.
5Sklep o zavrženju predloga je torej pravilen in zakonit, zato je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). V zvezi s tožnikovim podrejenim pritožbenim predlogom pa je treba dodati, da ugotovitveni sklep, ki ga glede sporne taksne obveznosti od sodišča druge stopnje pričakuje tožnik, nima podlage v zakonu.
1 Sodišče druge stopnje je pri odločanju o pritožbi uporabilo besedilo zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E (14. 9. 2017), ker je bil izpodbijani sklep izdan pred navedenim datumom (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 10. 4. 2018Nazaj na vrh ↑