VSRS Sklep III Ips 5/2018

I. Revizija se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 266.432,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 71.933,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2010 dalje, glede preostalega plačila 194.499,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku za plačilo 194.499,00 EUR ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

4Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni dovoljena.

6Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

7Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

8Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 194.499,00 EUR, saj je glede preostalega zneska (71.933,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijani znesek tako ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, zato ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče je na podlagi 377. člena ZPP iz navedenega razloga revizijo zavrglo.

9Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije stroške revizije, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, saj ta v tem sporu ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).