VSL Sklep I Cp 432/2018

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 2. 2018 odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike najdalj do 7. 3. 2018.

2Zoper omenjeni sklep se po svojem odvetniku pritožuje pridržanka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev razveljavi, jo spusti iz zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom ter jo premesti na odprti oddelek klinike oziroma da jo postavi pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju, podrejeno pa da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bil v predmetni zadevi izpolnjen pogoj iz prve alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, to je, da pritožnica ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Zaključki sodišča v zvezi s tem so pavšalni na domnevah temelječi in posledično neutemeljeni ter v nasprotju z ustaljeno sodno prakso sodišč. Iz njene izpovedbe v postopku na prvi stopnji nedvomno izhaja, da nikoli ni bilo zaznavnih konkretnih ravnanj, na podlagi katerih bi bil omenjeni pogoj izpolnjen. Drugačen zaključek sodišča prve stopnje je zato v nasprotju z vsemi izvedenimi dokazi. Nevarnosti, ki naj bi izhajale iz sfere pritožnice in ki jih omenja sodišče prve stopnje, naj bi bile zgolj abstraktne. Takšna nevarnost pa za izrek tovrstnega ukrepa ne zadošča. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi bil v konkretni zadevi izpolnjen pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je takšen drastičen ukrep zoper pritožnico nujno potreben in zakaj ni mogoče cilja doseči z milejšim ukrepom. Obrazložitev, ki jo je podalo, zahtevam, ki bi jih moralo pri izreku tovrstnega ukrepa upoštevati, ne ustreza. Zato omenjeni pogoj ni izpolnjen, zaradi neobrazloženosti pa naj bi bila podana tudi absolutna bistvena kršitev določb po 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica še dodaja, da bi bilo možno enako učinkovito zdravljenje izvajati tudi izven oddelka pod posebnim nadzorom, in sicer na odprtem oddelku oziroma v DSO, kjer v zadnjem času prebiva.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot je to sodišče poudarilo v sklepu I Cp 273/2010 z dne 27. 1. 2010, predstavlja ukrep zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike tako pomemben poseg v temeljne človekove pravice, da morajo biti za to potrebne (v 39. členu ZDZdr¹ predvidene) predpostavke prepričljivo izkazane. Slednje na eni strani pomeni dolžnost sodišča za to presojo relevantno dejansko stanje natančno ugotoviti, na drugi pa za svoje zaključke podati konkretne in jasne razloge. Tem zahtevam pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni v celoti zadostilo.

5Sodišče prve stopnje je glede pogoja iz prve alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr navedlo, da naj bi bil sprejeti ukrep potreben zaradi zagotovitve varovanja pritožničinega življenja in zdravja, nato pa je kot (edini) razlog za takšno oceno izpostavilo, da bi slednja, ker se je sposobna gibati ob pomoči ortopedskih pripomočkov, lahko zatavala na cesto, padla ali se izgubila. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno očita, da je omenjeni razlog presplošen oziroma da je s strani sodišča prve stopnje opredeljena nevarnost preveč abstraktna (premalo konkretna) in da kot taka za izrek tovrstnega ukrepa ne zadošča.² Na drugi strani konkretnih ravnanj pritožnice, ki bi kazala na ogrožanje lastnega življenja oziroma hujšega ogrožanja lastnega zdravja in ki bi njegov izrek utemeljevala, sodišče prve stopnje ne omenja. Iz podobnih razlogov je utemeljeno pritožbeno navajanje glede predpostavke iz tretje alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, to je da vzrokov in ogrožanja (iz prve in druge alineje istega odstavka) ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Sodišče prve stopnje v tem oziru navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.

6Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP³ v zvezi s 37. člen ZNP⁴). Sodišče prve stopnje naj zaradi ugotovitve (ne)obstoja obravnavanih zakonskih predpostavk v ponovljenem postopku izvedbo dokazov v za to potrebnem obsegu dopolni, predvsem pa naj glede svojih zaključkov poda konkretne in natančne razloge.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se ta izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo odpraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.
² Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.