VSM Sklep II Kp 35407/2016

I. Pritožbi okrajne državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper osumljeno K.K. (z osebnimi podatki kot v razlogih sklepa)

uvede preiskava

zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika, s tem da je

zato, da bi sebi oziroma drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila koga z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga v zmoti pustila, da je ta v škodo tujega premoženja nekaj storil, pri čemer je bila povzročena velika premoženjska škoda s tem, da je:

kot zaposlena v družbi E.B. d.o.o., P.U. ulica 27, P., na sedežu družbe njenemu direktorju D.B. najkasneje dne 4.9.2014 lažno prikazovala, da se bo zaposlila pri svojem stricu v družbi O. d.o.o., ki ne opravlja konkurenčne dejavnosti, zaradi česar je D.B. pristal na sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, s katero se je odpovedal uveljavljanju konkurenčne klavzule, s katero je bilo delavki v skladu s 16. členom pogodbe o zaposlitvi med drugim prepovedano, da v roku 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja izkorišča poslovno znanje in poslovne zveze, ki jih je pridobila pri delodajalcu, in ga ves čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi dne 30.9.2014 pustila v zmoti, da je ne vedoč, da se K.K. ne namerava zaposliti v družbi O. d.o.o., ampak bo ustanovila svojo družbo, preko katere bo izkoriščala poslovna znanja, ki jih je pridobila v družbi E.B. d.o.o., in bo poslovala s poslovnimi partnerji, katere je spoznala in s katerimi je poslovala v okviru družbe E.B. d.o.o., podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in od tega sporazuma do 30.9.2014 ni odstopil, K.K. pa je spravila v zmoto in pustila v zmoti D.B. zato, da ji ne bi bilo potrebno plačati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule in zato, da je lahko že 6.10.2014 ustanovila družbo A. d.o.o. in preko nje takoj začela poslovati z družbo B.F. GmbH, v nadaljevanju pa še z družbama B.G.CO. R.F., GmbH, ki so bili vsi do tedaj poslovni partnerji E.B. d.o.o., nato pa ne več oziroma je promet E.B. d.o.o. z družbo B.F. GmbH bistveno upadel, z opisanim ravnanjem pa je povzročila družbi E.B. d.o.o., P. škode za najmanj 500.000,00 EUR.

1Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sklepom II Ks 35407/2016 z dne 3. 3. 2017 po sedmem odstavku 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo zahtevo okrajne državne tožilke za preiskavo zoper osumljeno K.K. zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2Zoper sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, okrožnemu ali okrajnemu v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Dejanje, kot je opisano v zahtevi za preiskavo, ima tudi po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1. Po citiranem zakonskem opisu v zahtevi sledi konkretni opis, v katerem je navedena vsebina osumljenkinega lažnivega prikazovanja in prikrivanja dejanskih okoliščin, kot izvršitvenega ravnanja, potem vsebina oškodovančeve zmote, ki je bila s tem ravnanjem povzročena in kaj se je nato v nadaljevanju zaradi te zmote zgodilo. Zadnje je pomembno toliko bolj, ker potrjuje pritožbeno opozorilo, po katerem osumljenki dejanska pridobitev protipravne premoženjske koristi sploh ni bila očitana. Ocenjevanje sodišča prve stopnje v tej smeri je zato nepotrebno, če je že ostalo prezrto, da je storilčev namen pridobiti sebi ali drugemu protipravno korist, ki je mimogrede v zahtevi za preiskavo, znotraj celotnega konteksta dogajanja v zadostni meri konkretiziran, samostojni - subjektivni znak obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kot takšen ugotavlja in dokazuje posebej ter neodvisno od morebitne pridobitve te koristi oziroma dejansko povzročenega oškodovanja. Navedenega pa, brez predhodno zbranih dokazov, ni mogoče storiti.

5Ker je bila torej v preizkušeni pritožbi utemeljeno uveljavljana kaznivost opisanega dejanja (1. točka 372. člena ZKP), pritožbeno sodišče napadenega sklepa ni razveljavilo, temveč ga je skladno z izrekom spremenilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).