VSL Sklep II Kp 37568/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolžene:

- A. A.,

- B. B.,

- C. C.,

na podlagi 167. in 169. člena ZKP

uvede preiskava,

zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po tretjem v zvezi s četrtim odstavkom 261. člena KZ,

ker je podan utemeljen sum, da sta B. B. in A. A. kot uradni osebi, z namenom, da bi komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabila svoj uradni položaj in nista opravila uradne dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega dejanja, z dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist, pri tem pa jima je pomagal C. C.,

s tem, da so v Č. od marca 2008 dalje B. B. kot župan Mestne občine Č., A. A. kot podžupan Mestne občine Č. in s sodelovanjem pri pogajanjih pa je pomagal C. C. kot direktor občinske uprave Mestne občine Č., da sta z direktorjem družbe X. D. D. dogovorila in 22. 8. 2008 brez ustrezne cenitve s strani pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin sklenila pogodbo o nakupu nepremičnin za ceno 3.075.443,28 EUR, ki jo je podpisal A. A. v imenu župana B. B., zato da bi družbi X. pridobila protipravno premoženjsko korist, s čimer sta B. B. in A. A., v nasprotju z 21., 33. in 51. členom Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da mora župan, kot oseba, ki predstavlja in zastopa občino, s premoženjem ravnati kot dober gospodar in drugim odstavkom 4. člena ter prvega odstavka 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO), ki določa, da je potrebno postopke ravnanja s stvarnim premoženjem voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti ter, da mora biti premoženje, ki je predmet razpolaganja pred izvedbo postopka ocenjeno, dosegla, da je Mestna občina Č. družbi X. brez ustrezne cenitve s strani pooblaščenega ocenjevalca izplačala kupnino v znesku 3.075.443,28 EUR, s čimer so družbi X. pridobili najmanj 50.001 EUR premoženjske koristi, kolikor najmanj znaša vrednost neutemeljenega presežka kupnine.

1Z v uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o nesoglasju med preiskovalno sodnico in državno tožilko (sedmi odstavek 169. člena Zakona o kazenskem postopku, ZKP) zavrnilo zahtevo za opravo preiskave zoper takrat še osumljene A. A., B. B. in C. C., zoper prva dva zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ, zoper C. C. pa zaradi pomoči k navedenemu kaznivemu dejanju. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka, ki iz 1. do 5. točke ter 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.

2Zoper sklep je vložila pritožbo državna tožilka zaradi kršitve kazenskega "prava". Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolžene preiskava uvede.

3Na pritožbo sta odgovorila zagovornika obdolženih A. A. in B. B. Predlagala sta, da se pritožba državne tožilke kot neutemeljena zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da dejstveni opis ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja, zlorabe uradnega položaja ali uradni pravic, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ). V dejstvenem opisu kaznivega dejanja v izreku izpodbijanega sklepa je trditev tožilke, da obdolženi B. B. kot župan Mestne občine Č., A. A. kot podžupan iste občine, C. C. pa kot direktor občinske uprave Mestne občine Č., sicer po skromnem opisu kot pomočnik h kaznivemu dejanju, ki naj bi ga storila obdolžena B. B. in A. A., sodelovali pri nakupu nepremičnin od družbe X. in nista pridobila ustrezne cenitve pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, zaradi česar naj bi družba X. pridobila najmaj 50.001 EUR protipravne premoženjske koristi. V zvezi s tem je v izreku še trditev, da je bilo ravnanje obdolžencev v nasprotju z določili Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) ter Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Kakšno naj bi bilo dolžnostno ravnanje obdolžencev, je zamejena trditev, da bi morali ravnati s premoženjem kot dober gospodar ter postopke ravnanja s stvarnim premoženjem voditi učinkovito s čim manjšimi stroški na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti in zaključek, da mora biti premoženje, ki je predmet razpolaganja pred izvedbo postopka ocenjeno. V zagovorih so obdolženci opozarjali, da ZSPDPO ne zahteva pridobitev ustrezne cenitve, če občina, tedaj tudi Mestna občina Č., pridobi stvarno premoženje (nepremičnine ali premičnine), ampak je zaveza pridobitve cenitve po drugem odstavku 16. člena ZSPDPO, če bi občina razpolagala s stvarnim premoženjem. Razpolaga s stvarnim premoženjem po četrti točki prvega odstavka 3. člena ZSPDPO pa je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Ker je bil v obravnavani zadevi prenos v obratni smeri, torej da je občina pridobila stvarno premoženje, pa tako po stališču obdolžencev, obeh odgovorov na pritožbo, pa tudi po stališču sodišča prve stopnje, Mestna občina Č. ni bila zavezana, da bi pred podpisom z družbo X. pridobila ustrezno cenitev predmeta pogodbe med Mestno občino Č. in družbo X.

6Takšno stališče tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno graja pritožnica, ker se je v dejstvenem opisu sklicevala na drugi odstavek 4. člena ZSPDPO, ki med drugim določa tudi metodo, ki omogoča najugodnejše rezultate za lokalno skupnost, skratka Mestno občino Č. In ker je v 3. točki 3. člena ZSPDPO opredeljeno tudi pridobivanje stvarnega premoženja države oz. lokalne skupnost, ki pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, je brez kakršnega koli dvoma, da mora lokalna skupnost, skratka tudi Mestna občina Č., pred sklenitvijo pogodbe pridobiti ustrezno cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Jezikovna razlaga in usmeritev v zvezi s tem samo na drugi odstavek 16. člena in 4. točko 3. člena ZSPDPO je pravno pomotno, zaradi česar tudi po oceni pritožbenega sodišča dejstveni opis vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ.

7Obdolžena B. B. in A. A. sta bila zakonita zastopnika Mestne občine Č. kot župan oz. podžupan, C. C. pa je bil v inkriminiranem obdobju direktor občinske uprave Mestne občine Č. Iz podatkov predkazenskega postopka, gradiva, ki ga je predložila policija državnemu tožilstvu pa je razvidno, da je obdolženi C. C. sodeloval pri nakupu in to na aktiven način, pri čemer je iz zapisnikov o njegovem zaslišanju razvidno, da na kritična vprašanja, ki jih je zastavila preiskovalna sodnica, ni želel odgovoriti, kar je sicer njegova pravica, vendar pa ga takšen način obrambe v tej fazi postopka ne more vsebinsko razbremenjevati. Iz revizijskih poročil, pa tudi iz obeh izvedenstev, ki jih je policija pridobila v predkazenskem postopku pa je razvidno, da je bila vrednost predmeta pogodbe v času sklenitve le-te prevrednotena in sicer po cenitvi E. E. kar za 1.267.928,00 EUR, po cenitvi, ki jo je opravila F. F. pa naj bi bila Mestna občina Č. oškodovana za 382.823,28 EUR. Sklep pritožbenega sodišča je, da je očitek obdolžencem, da niso ravnali kot dober gospodar, evidentno utemeljen, kar podpirata kot izhodišči zlasti obe, v predkazenskem postopku, pridobljeni cenitvi.

8V uvedeni kazenski preiskavi bo sodišče prve stopnje moralo zaslišati priče, ki jih je predlagala v zahtevi za opravo preiskave državna tožilka, predvsem pa seveda tudi preveriti višino zatrjevane protipravne premoženjske koristi za X., ki jo je sicer državna tožilka minimalizirala, je pa obeh cenitvah iz predkazenskega postopka večkratnik razlike med vrednostjo in kupnino, ki jo je poravnala Mestna občina Č. družbi X. Po končani preiskavi pa bo državna tožilka presodila ali bo zbrano gradivo zadostna podlaga za vložitev obtožnice ali pa bo od kazenskega pregona zoper obdolžene odstopila.