UPRS Sodba II U 155/2017-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z v uvodu navedenim sklepom je prvostopni organ zavrgel predlog A.A., roj. ... za dopolnitev delne odločbe št. 321-56/92-6 z dne 8. 11. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ na podlagi vloge pravnih naslednic B.B., C.C. in D.D. pok. denacionalizacijskega upravičenca dr. E.E. z delno odločbo št. 321-56/92-6 z dne 8. 11. 2016 odločil o delu vračila podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega zemljišča in o spremembi skrbnice za posebni primer. Kot nadomestno nepremičnino je vrnil upravičencu parc. št. 615/3 k.o. ... do deleža 3662/3921-tin, kot skrbnico za posebni primer pa je namesto dotedanje B.B. postavil A.A., medtem ko D.D. prav tako ostaja skrbnica za posebni primer.

2A.A. je dne 11. 11. 2016 vložila predlog za dopolnitev navedene odločbe. Predlaga, naj jo organ dopolni tako, da bo v izreku odločbe razvidna še kultura in izmera nadomestne parcele ter da bo iz obrazložitve odločbe razviden izračun o vrednosti, ki je v izreku delne odločbe določen nadomestni parceli, saj iz obrazložitve odločbe glede na nedoločenost kulture in izmere parcele ter bonitetnega razreda ni razviden. Prvostopni organ pojasnjuje, da je pri odločanju o vračilu nadomestne parcele upošteval podatke iz uradnih evidenc, ki so osnova za izvršitev te odločbe. V skladu z določbo 59. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) bo namreč to odločbo izvršila zemljiška knjiga pristojnega sodišča, organ pa je v izrek odločbe vnesel podatke o nepremičnini, ki ustrezajo vpisu v zemljiško knjigo, ob upoštevanju določb 12. do 15. člena Zakona o zemljiški knjigi. Podatkov o kulturi in bonitetnem razredu predmetne nepremičnine v odločbo ni vnesel, ker se ti podatki v uradnih evidencah več ne nahajajo. V obrazložitvi odločbe so navedeni količniki glede te parcele, ki se nanašajo ravno na izmero parcele in kulturo ter bonitetni razred (kar je bilo stranki še posebej priloženo v prilogi odločbe), na osnovi katerih je opravljen izračun. To ve tudi tožeča stranka, ki je tekom postopka ugovarjala izračunu. Tekom postopka je tožeča stranka glede vračila te parcele tudi podpisala sporazum - soglasje volje s X., kjer je razvidna tudi kultura in bonitetni razred te nepremičnine. Navedbe stranke v predlogu za dopolnitev niso takšne narave, da bi jih organ lahko štel kot pomoto tehničnega značaja, prav tako v tem primeru niso izdani pogoji za izdajo nadomestne odločbe, saj ne gre za nepravilno rešitev pravnega vprašanja. Glede na to je prvostopni organ v skladu z določbo 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86, Uradni list SFRJ, št. 47/1986 in nadaljnji) odločil, kot izhaja iz izreka njegovega sklepa.

3Tožeča stranka se je zoper ta sklep pritožila, drugostopni organ pa je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Drugostopni organ ugotavlja, da je bila vloga za izdajo dopolnilne odločbe vložena v času veljavnosti Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS št. 80/1999 in nadaljnji), zato je organ prve stopnje svojo sicer pravilno odločitev napačno oprl na določbo ZUP/86, namesto pravilno na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Pritožbeni organ ugotavlja, da predloga za dopolnitev delne odločbe ni vložil odvetnik, ki je strokovnjak s področja prava, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot pritožbo zoper odločbo z dne 8. 11. 2016. Pritožba zoper ta sklep torej ni bila vložena. V skladu z določbo 220. člena ZUP se dopolnilna odločba izda, če pristojni organ z odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Tožeča stranka bi torej lahko na podlagi 220. člena ZUP zahtevala izdajo dopolnilne odločbe v primeru, ko o zadnjem, še preostalem delu zahtevanega premoženja, ne bi bilo odločeno. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je prvostopna odločitev pravilna.

4Tožeča stranka v tožbi meni, da je predlog za dopolnitev delne odločbe mogoče le s sklepom zavrniti, kolikor organ prve stopnje sodi, da je bilo o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka že odločeno z glavno odločbo, nikakor pa ga ni mogoče s sklepom zavreči, kot je to storil v obravnavani zadevi organ prve stopnje. Izpodbijani sklep je pavšalen in brez razumne utemeljitve. Z delno odločbo organa prve stopnje vprašanje nadomestne parcele v obliki odškodnine ni bilo rešeno v celoti. Iz tega razloga sta tožeči stranki predlagali organu prve stopnje, da izda dopolnilno odločbo, s katero bo vprašanje nadomestne parcele kot oblike odškodnine glede določitve njene izmere, kulture in glede izračuna njene vrednosti rešeno v celoti, kot je to vprašanje z izdano navedeno delno odločbo rešeno v celoti za podržavljene parcele. Tožeči stranki zoper izdano navedeno delno odločbo nista vložili pritožbe, ampak sta po pravnomočnosti delne odločbe zahtevali njeno dopolnitev, kot to določa prvi odstavek 216. člena ZUP/86. Po mnenju tožeče stranke je tudi odločba organa druge stopnje pavšalna, nerazumna in brez pravne podlage. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in s svojo sodbo dopolni prvostopni sklep (pravilno odločbo) z dne 8. 11. 2016 tako, da bo iz izreka razvidna kultura in izmera nadomestne parcele št. 615/3 k.o. ..., da bo iz izreka in obrazložitve sodbe razviden tudi izračun vrednosti parcele 615/3 k.o. ... oziroma poredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da tožeči stranki nepravilno tolmačita pojem dopolnilne odločbe, ki se izda takrat, ko je bila v zadevi izdana delna odločba ali več delnih odločb, kot je to pogosto v postopkih denacionalizacije in ko se odloča o še preostalem zadnjem delu zahtevka oziroma delih predmeta zahtevka. Z dopolnilno odločbo pa ni mogoče dopolniti izreka in obrazložitve že izdane odločbe.

6Tožeča stranka pri svojih stališčih vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

7Odgovor na tožbo je vložil tudi X., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovoru se zavzema za zavrnitev tožbe.

8Tožba ni utemeljena.

9Z delno odločbo št. 321-56/92-6 z dne 8. 11. 2016 je Upravna enota Ormož odločila, da se denacionalizacijskemu upravičencu dr. E.E. po pravnomočnosti odločbe dodeli v solast in soposest nadomestno zemljišče parc. št. 615/3 k.o. ... do deleža 3662/3921-tin v vrednosti 12.249,61 DEM namesto podržavljenih parcel oziroma delov, ki jih ni mogoče vrniti v naravi: del parc. 477/1 - gozd 3 v izmeri 304 m² k.o. ... (304 x 0,144 x 3,94 = 172,48 DEM), del parc. 479 - njiva 4 v izmeri 1822 m² k.o. ... (1822 x 0,342 x 3,94 = 2.455,11 DEM), del parc. št. 480 - gozd 2 v izmeri 1476 m² k.o.... (1476 x 0,208 x 3,94 = 1.209,61 DEM), del par. 484/1 - travnik 2 v izmeri 100 m² k.o. ... (100 x 0,429 x 3,94 = 169,03 DEM), del parc. 484/2 - travnik 2 v izmeri 183 m² k.o. ... (183 x 0,429 x 3,94 = 309,32 DEM), del parc. 495 - gozd 3 v izmeri 101 m² k.o. ... (101 x 0,144 x 3,94 = 57,30 DEM), del parc. št. 547 - njiva 2 v izmeri 1792 m² k.o. ... (1792 x 0,672 x 3,94 = 4.744,64 DEM), del parc. 556/1 - travnik 4 v izmeri 586 m² k.o. ... (586 x 0,286 x 3,94 = 660,33 DEM), del parc. št. 589/1 - gozd 3 v izmeri 4153 m² k.o. ... (4153 x 0,144 x3,94 =2.356,25 DEM), parc. št. 514/3 - pašnik 2 v izmeri 326 m² k.o. ... (326 x 0,041 x 3,94 = 52,66 DEM) in parc. št. 589/6 - pašnik 3 v izmeri 500 m² k.o. ... (500 x 0,033 x 3,94 = 65,01 DEM) v skupni vrednosti 12.251,74 DEM.

10Zavezana stranka za dodelitev nadomestnega zemljišča je Republika Slovenija, X., ki je dolžna izročiti v solast in soposest v korist denacionalizacijskemu upravičencu dr. E.E. z dnem pravnomočnosti odločbe bremen prosto nepremičnino. Skrbnici za poseben primer, ki sta kot dober gospodar dolžni upravljati z denacionaliziranim premoženjem do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojnem upravičencu, sta B.B. in D.D.

11A.A. je dne 11. 11. 2016 vložila predlog za izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj se delna odločba dopolni tako, da bo iz izreka odločbe razvidna kultura in izmera nadomestne parcele ter bo iz obrazložitve razviden izračun vrednosti, ki je v izreku delne odločbe določen nadomestni parceli.

12Za odgovor na vprašanje, kateri zakon o splošnem upravnem postopku se uporabi v predmetni zadevi, je treba uporabiti 324. člen ZUP, po katerem se zadeve glede katerih je postopek ob uveljavitvi ZUP že v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86.

13Predmetni postopek denacionalizacije se je začel v času veljavnosti ZUP/86. V tem postopku je bila dne 8. 11. 2016 izdana delna odločba, predlog za izdajo dopolnilne odločbe pa se nanaša na to odločbo. Glede na to je treba tudi glede zahteve za izdajo dopolnilne odločbe uporabiti ZUP/86. Ta v 216. členu določa, da se, če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odloči niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne, je zoper tak sklep dovoljena posebna pritožba.

14V predmetni zadevi gre za postopek denacionalizacije, torej postopek, ki se začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo (61. člen ZDen), o kateri se odloči z odločbo o premoženju, ki se vrača, o upravičencih, o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača, o zavezancih za izročitev premoženja ter o rokih za izpolnitev odločbe (66. člen ZDen). V obravnavani zadevi delna odločba Upravne enote Ormož, št. 321-56/92-6 z dne 8. 11. 2016 vsebuje vse navedene elemente. Glede na to se sodišče strinja z zaključki upravnih organov, da glede tega ni nerešenih vprašanj v smislu 216. člena ZUP/86. Tožeča stranka v predlogu za izdajo dopolnilne odločbe zahteva, naj se že izdana delna odločba dopolni tako, da bo iz izreka razvidna kultura in izmera nadomestne parcele, dopolni pa naj se tudi obrazložitev tako, da se v njej navede izračun vrednosti.

15Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev. Kot izhaja iz predloga za izdajo dopolnilne odločbe, tožeča stranka ne zatrjuje, da z izdano delno odločbo ni bilo odločeno o vseh vprašanjih oziroma zahtevkih, ampak da izdana odločba v izreku in obrazložitvi nima vseh elementov obrazložitve oziroma utemeljitve, ki bi jih po mnenju tožeče stranke morala imeti. To pa pomeni, da ne gre za to, da ne bi bila rešena vsa vprašanja, ampak ima po mnenju tožeče stranke izdana dopolnilna odločba pomanjkljivosti v izreku (glede navedbe kulture in izmere nadomestne parcele) in obrazložitvi (glede izračuna vrednosti nadomestne parcele). Takšnih zatrjevanih napak pa ni mogoče uveljavljati s predlogom za izdajo dopolnilne odločbe, ampak s pritožbo. Z dopolnilno odločbo namreč ni mogoče dopolnjevati razlogov prej izdane odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih oziroma zahtevkih, ki so bili predmet postopka. Tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe (glej Kerševan in Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, 2017, str. 322).

16Tožeča stranka je vložila predlog, naj se že izdana delna odločba dopolni v izreku in obrazložitvi, sodišče pa po zgoraj obrazloženem zaključuje, da se predlog tako glede izreka kot obrazložitve nanaša na dopolnitev razlogov za odločitev, kar po obrazloženem z dopolnilno odločbo ni mogoče.

17Po presoji sodišča navedeno ne pomeni vprašanja pogojev za uvedbo (upravnega) postopka, ampak je to vprašanje utemeljenosti predloga za izdajo dopolnilne odločbe. Zato bi bilo treba o tem odločiti po vsebini in neutemeljen predlog zavrniti. Prvostopni organ je zahtevo zavrgel, takšna odločitev pa sama po sebi ne pomeni nepravilnosti, ki bi vplivala na pravni položaj tožeče stranke, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

18Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.