VSL Sklep IV Cp 1932/2017

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s prvo navedenim sklepom sodnemu izvedencu A. A. odmerilo nagrado in povračilo stroškov v skupni bruto višini 560,80 EUR. Odločilo je še, da bodo nagrada in stroški izplačani iz predujma predlagateljice in da mora ta zato založiti manjkajoči predujem v znesku 363,60 EUR.

2Z drugo navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvedenčevemu delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila za plačo za čas, ki ga je izvedenec zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi v znesku 79,86 EUR bruto. Odločilo je, da bo te stroške krila predlagateljica, ki mora založiti manjkajoči predujem v znesku 79,86 EUR.

3Predlagateljica je proti sklepoma vložila pravočasni pritožbi, s katerima uveljavlja uveljavlja pritožbene razloge nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da o nagradi in stroških izvedenca ponovno odloči, zahtevo delodajalca za povračilo, nadomestila plače za izvedenca pa zavrne.

V pritožbi proti prvo navedenem sklepu sodišču očita, da ni primerno in ustrezno planiralo obravnavni dan, ki bi se moral začeti že zjutraj, tako pa je prišlo do preložitve naroka. S tem so nastali nepotrebni stroški priprav na ustno zaslišanje izvedenca, to pa je bilo tudi odveč in je predstavljalo nepotrebno podaljševanje postopka in večanje stroškov. Tudi potni stroški izvedenca povezani z drugim narokom zato niso bili potrebni. Nasprotni udeleženec je postavil vprašanje o "domnevni indoktrinaciji" mladoletnih deklic. Tako je on dolžan kriti stroške v zvezi s tem, saj jih je sam zakrivil.

V pritožbi proti odločitvi o povrnitvi nadomestila plače za čas prisotnosti na sodišču, predlagateljica navaja, da so predlagateljici nastali dodatni stroški s preložitvijo naroka, ki bi se moral končati že 10. 4. 2017. S tem so nastali nepotrebni stroški nadomestila plače izvedencu za drugi narok 20. 4. 2017.

4Pritožbi sta neutemeljeni.

5Predlagateljica neutemeljeno izpodbija odmero nagrade in stroškov sodnega izvedenca, ki jih je imel z ustnim podajanjem mnenja na narokih za glavno obravnavo 10. 4. 2017 in 20. 4. 2017. Iz podatkov spisa izhaja, da je izvedbo dokaza s sodnim izvedencem kliničnim psihologom predlagala predlagateljica. Po pisni izdelavi izvedenskega mnenja je po obsežnih pripombah, danih v pripravljalni vlogi z dne 8. 12. 2016, predlagala še njegovo zaslišanje in izvedenčevo prisotnost ob zaslišanju obeh udeležencev. To je sodišče opravilo na dveh narokih za glavno obravnavo in sicer 10. 4. 2017, ko je narok trajal 3 ure in 40 minut in 20. 4. 2017, ko je narok trajal 2 uri in 22 minut. Vsakokrat so izvedencu nastali stroški in za vsak narok je tudi upravičen do nagrade po tarifi za vrednotenje izvedenskega dela (52. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Okoliščina, da je bilo treba dokaz izvesti na dveh narokih in ne na enem, ne more iti v breme izvedenca, ampak v breme stranke, ki je dokaz predlagala. Predlagateljica tudi ne more osporavati stroškov in nagrade izvedenca, češ da se je njegovo mnenje v delu nanašalo na vprašanje, ki ga je postavil nasprotni udeleženec. Izvedenec je sam na zadnjem naroku za glavno obravnavo poudaril, da v tem delu njegovega mnenja ni mogoče ločiti od preostalega in ga posebej stroškovno vrednotiti. Sicer pa bi predlagateljica ta pritožbeni razlog lahko izpostavila v pritožbi zoper stroškovno odločitev o glavni stvari (pa ga ni), ne pa v pritožbi zoper odmero stroškov in nagrade izvedenca.

6Glede na navedeno je predlagateljičina pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

7Neutemeljena je tudi predlagateljičina pritožba, da se delodajalcu sodnega izvedenca prizna izplačano nadomestilo plače izvedencu za čas, ki ga je zaradi opravljenega izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi (44. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Sodišče je z izpodbijanim sklepom priznalo nadomestilo plače v višini 79,86 EUR na podlagi pisnega obračuna Univerzitetne psihiatrične klinike ... Delodajalčev zahtevek za izplačilo nadomestila plače se nanaša na izvedenčevo udeležbo na naroku za glavno obravnavo 10. aprila 2017, ne pa tudi na njegovo udeležbo na naroku 20. 4. 2017. Vsebina predlagateljičine pritožbene kritike pa je v nepotrebnosti stroškov nadomestila plače izvedencu za narok, ki se je vršil 20. 4. 2017. Že zato je njena pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).