VSC Sklep II Ip 328/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Ugotovilo je, da iz predloženih listin ne izhaja, da je upnik predložil izvršnico v plačilo organizaciji za plačilni promet. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju: ZPreZP-1) izrecno res ne določa, da mora biti k predlogu za izvršbo priložena izjava ponudnika plačilnih storitev, da mu je bila izvršnica predložena v realizacijo in da ni bila plačana. Vendar določbe zakona izrecno predpisujejo postopanje ponudnika plačilnih storitev v primeru, ko dobi v realizacijo izvršnico, in postopanje, da mora eno leto po prejemu spremljati dnevne prilive dolžnika na računu. Namen ZPreZP-1 je, da upnik čim prej pride do poplačila, mimo sodišč. Ko je upnik najprej predložil izvršnico v realizacijo sodišču, preden jo je predložil ponudniku plačilnih storitev, je obšel pravila in namen ZPreZP-1. Namen izvršnice je, s čemer sta bila upnik in dolžnik seznanjena, da se bo unovčila pri banki, najprej iz sredstev na transakcijskem računu. Kolikor upnik po predložitvi izvršnice ponudniku plačilnih storitev tudi po preteku enega leta ne bo poplačan, se bo lahko poslužil pravnih sredstev, ki jih zakon omogoča imetniku izvršnice, kot izvršilnega naslova.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je glavni namen izvršnice zagotoviti upniku hitrejše poplačilo dolga. Izvršnica predstavlja izvršilni naslov, kar pomeni, da lahko neposredno vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršnice. Za uveljavitev terjatve iz izvršnice ni potrebna sodna pot, ampak lahko zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli dolžnikovem računu pri ponudnikih plačilnih storitev, torej banki ali hranilnici. Zakon za uveljavitev terjatve iz izvršnice ne predpisuje sodnega postopka, kar ne pomeni, da upnik ne more neposredno predlagati izvršbe. ZPreZP-1 upniku omogoča, da uveljavi terjatev brez izvršbe, kar ne pomeni, da mora predložiti izvršnico organizaciji za plačilni promet in najprej na ta način doseči poplačilo terjatve. Kot je razvidno iz vpogleda v Ajpes, je dolžnik imetnik dveh transakcijskih računov (pri banki1 d.d. in banki2 d.d.). Iz vpogleda v Ajpes tudi izhaja, da sta oba računa blokirana. Kot izhaja iz podrobnejšega pregleda blokad transakcijskih računov dolžnika, ima že od 21. 4. 2015 neprekinjeno blokirana oba transakcijskega računa. Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo ravnal v skladu s standardom dobrega gospodarja, saj s predložitvijo izvršnice ponudniku plačilnih storitev ne bi prišel do poplačila terjatve. Vsakršno pogojevanje poplačila upnika na podlagi izvršilnega naslova - izvršnice primarno s predložitvijo izvršnice ponudniku plačilnih storitev, je materialnopravno neutemeljeno.

3Pritožba je utemeljena.

4Zaključek sodišča prve stopnje pomeni, da naj bi bila predhodna predložitev izvršnice ponudniku plačilnih storitev procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo na podlagi iste listine. Vendar takšno pogojevanje ne izhaja iz zakona. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je izvršnica izvršilni naslov. To določa prvi odstavek 38. člena ZPreZP-1 in sicer je izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo¹. Dodatno se po drugem odstavku 38. člena ZPreZP-1 šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Pravno naravo izvršilnega naslova ima vse od svojega nastanka². Prav tako ni mogoče tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, [...], razlagati tako, da gre za procesno predpostavko. Upnik utemeljeno navaja, da mu ZPreZP-1 zgolj omogoča, da uveljavi terjatev brez izvršbe in da ne pomeni, da mora predložiti izvršnico organizaciji za plačilni promet ter najprej na ta način doseči poplačilo terjatve. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primere, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS³, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

5V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za izvršbo.

6Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sklep Vrhovnega sodišča RS III R 29/2014.
² Poročevalec Državnega zbora, Predlog ZPreZP-1 z dne 5. 7. 2012.
³ Upnik v pritožbi primarno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli predlagano izvršbo. Vendar tega ne more, ker bi prikrajšalo dolžnika za pravico do izjave - ugovora pred sodiščem prve stopnje in nato obe stranki za pravico do pritožbe zoper sklep o ugovoru.