VSL Sodba II Cp 1427/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba

- v III. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek: "Drugotoženec je dolžan v 15 dneh tudi za parcelo št. 4/2 k. o. X naročiti geometrsko odmero funkcionalnega zemljišča, ki novi stanovanjski hiši, stoječi na parcelah št. 72 in 66, obe k. o. X, pripada po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 157/2003 s 24. 11. 2003 s skico. Po vzpostavitvi nove parcelne številke za navedeno funkcionalno zemljišče s stanovanjsko hišo je dolžan drugi toženec tožnici v 15 dneh izstaviti za zemljiško knjigo sposobno listino, s katero bo izrecno in nepogojno dovolil pri tej novonastali parceli tudi glede dela zemljišča, ki je pred geometrsko odmero predstavljal parcelo št. 54/2 k. o. X, vknjižbo lastninske pravice na ime tožnice v deležu 27/50."

- v V. točki izreka spremeni tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

1Tožnica in drugi toženec sta razvezana zakonca. O v zakonski zvezi pridobljenem skupnem premoženju je bilo odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 157/2003-71 s 24. 11. 2003. V tem postopku tožnica uveljavlja še zahtevek, da v skupno premoženje sodi tudi nepremičnina parc. št. 54/2 k. o. X (ID: 000), ki je bila kupljena v času trajanja zakonske zveze, tožnica in toženec pa se v zemljiško knjigo nista vpisala.

2Z delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvega toženca (pravnega naslednika prodajalke) za izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja za vpis lastninske pravice tožnice in drugega toženca, za vsakega do 1/2 (I. točka izreka izpodbijane sodbe). O pravdnih stroških sta se tožnica in drugi toženec sporazumela, da krijeta vsak svoje (IV. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da nepremičnina parc. št. 54/2 k. o. X spada v skupno premoženje tožnice in drugega toženca ter da sta deleža na tem premoženju 27/50 (tožničin) in 23/50 (drugotoženčev) (II. točka izreka izpodbijane sodbe);

drugotožencu pa naložilo, da mora v 15 dneh tudi za parcelo št. 54/2 k. o. X naročiti geometrsko odmero funkcionalnega zemljišča, ki novi stanovanjski hiši, stoječi na parcelah št. 72 in 66, obe k. o. X, pripada po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 157/2003 s 24. 11. 2003 s skico. Po vzpostavitvi nove parcelne številke za navedeno funkcionalno zemljišče pa mora drugi toženec tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo (III. točka izreka) in tožnici v 15 dneh povrniti 846,48 EUR pravdnih stroškov (V točka izreka izpodbijane sodbe).

3Zoper takšno sodbo se v laični pritožbi pravočasno pritožuje drugi toženec, ki predlaga njeno razveljavitev. Pritožnik se predvsem ne strinja z odločitvijo v sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 157/2003. Meni, da s tožnico nista ničesar ustvarila s skupnim delom, nikoli nista imela skupnih sredstev, sam je vseskozi ustvarjal, kupoval in investiral, tožnica pa je ves svoj zaslužek porabila za svoje dejavnosti. Ustvarjala je le dolgove. Sporno parcelo je pritožnik plačal in kupil sam, če bi kot kupec čakal tožničin denar, do sklenitve pogodbe sploh ne bi prišlo. Napačna je tudi določitev deležev na skupnem premoženju.

Pritožnik po drugi strani ne razume, zakaj v skupno premoženje ne spada stanovanje v hiši tožničinih staršev v G. in skupna gospodarska družba N., d. o. o.

4Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave

6Pritožnik navaja, da se pritožuje zoper sodbo v celoti, torej tudi zoper del s katerim je bilo pravnemu nasledniku prodajalke naloženo, da izstavi listino, na podlagi katere se bosta lahko tožnica in drugi toženec (kot kupca) vpisala v zemljiško knjigo.

7Iz pritožbe ni razbrati pritožnikovega nasprotovanja odločitvi, da se v zemljiško knjigo vknjiži njegova lastninska pravica; očitno je, da odločitvi nasprotuje le v povezavi z odločitvijo o tem, da sporna nepremičnina sodi v skupno premoženje in o tožničinem deležu na skupnem premoženju (do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju).

8Pritožba torej v tem delu ni utemeljena, pritožbenih razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba na podlagi pripoznave (3. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), višje sodišče ni našlo.

O pritožbi zoper odločitev, da sporna nepremičnina spada v skupno premoženje in določitev deležev

9Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje zakoncev (2. odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Ker je toženec trdil, da je kupnino za sporno nepremičnino plačal s svojim zaslužkom¹, tožnica pa temu ni nasprotovala, je zaključek, da gre za skupno premoženje, pravilen.

10Iz pritožbe je mogoče razumeti, da pritožnik trdi, da v času trajanja zakonske zveze med njim in tožnico ni bilo dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti (predvsem pritožbene trditve, da s tožnico nista ničesar ustvarila s skupnim delom, da nikoli nista imela skupnih sredstev in da za utemeljitev "neodnosov" v zakonski zvezi prilaga tožbo za izpodbijanje očetovstva). Dejansko obstoječa življenjska in ekonomska skupnost je pogoj za nastajanje skupnega premoženja, saj le formalni obstoj zakonske zveze ne zadošča². Vendar pa gre pri zgoraj povzetih trditvah za trditve, ki jih pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel. Ker je tako, bi jih smel v pritožbenem postopku navajati le, če bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 337. člena ZPP). Ker pritožnik razlogov, s katerimi bi opravičeval pritožbeno navedbo novih dejstev, niti ne navede, višje sodišče pritožbenih novot ni moglo obravnavati.

11Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zakonec, ki uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja, vendar bo delež, ki ga bo ugotovilo sodišče v prvi pravdi, predstavljal delež na vsem premoženju in ne le na tistem, ki je bilo predmet konkretnega postopka,³ saj je sodišče v kasnejšem postopku na pravnomočno sodbo vezano (seveda sta nanjo vezani tudi pravdni stranki).

12Očitno pritožnik odločitve Okrožnega sodišča v Novem mestu v pravnomočni sodbi P 157/2003 ni sprejel, a s pritožbo (v kasnejši pravdi) pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati. Sodišče v tej zadevi torej ni imelo (nima) nobenega razloga, da bi deleže na še spornem delu skupnega premoženja določilo kakorkoli drugače, kot so ti bili določeni s pravnomočno sodbo.

O pritožbi v preostalem delu oziroma o zahtevku, da mora toženec naročiti geometrsko odmero in nato izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo

13Kot je bilo že poudarjeno, drugi toženec sodbo izpodbija v celoti. Pritožbenih razlogov zoper odločitev, vsebovano v III. točki izreka izpodbijane sodbe pa ne navede, zato je višje sodišče v tem delu opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, začrtanem z 2. odstavkom 350. člena ZPP.

14Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo. Pri skupnem premoženju zakoncev gre (med njima) za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato zahtevek tožnice zoper drugega toženca za izstavitev listine ni utemeljen⁴. Ni utemeljen tudi zato, ker takšno listino lahko izstavi le v zemljiško knjigo vknjiženi lastnik.

15Tudi materialnopravne podlage, ki bi utemeljevala tožničin zahtevek, da mora toženec naročiti geometrsko odmero funkcionalnega zemljišča, ki novi stanovanjski hiši, stoječi na parcelah št. 72 in 66, obe k. o. X, pripada po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 157/2003 s 24. 11. 2003, ni.⁵ Je pa toženec odmero dolžan dopustiti.

16Višje sodišče je zato pritožbi zoper odločitev v III. točki izreka ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena (peta alineja 358. člena ZPP). Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v I. in II. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

17Po delni ugoditvi pritožbi je tožnica uspela z delom tožbenega zahtevka, s približno enakim delom pa ne. Glede na tak uspeh je pritožbeno sodišče odločitev o pravdnih stroških spremenilo tako, da stranki krijeta vsaka svoje stroške tega postopka, enako pa odločilo tudi o pritožbenih stroških.

¹ Torej plačilom za delo.
² Prim. odločbo VS RS II Ips 121/2008.
³ Več o tem v: Hudej, Ščernjavič, Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik, 1-2, 2011, stran 39 - 50.
⁴ Prim. sodba VSL II Cp 4029/2007 z 28. 11. 2007.
⁵ Prim. sodba VSL II Cp 4053/2009 s 17. 3. 2010.