VSM Sklep V Kp 8230/2017

Pritožbi obdolženega D.J. in njegovega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

1Z izpodbijanim sklepom je preiskovalni sodnik sodišča prve stopnje predlog obdolženega D.J. za izločitev dokazov, zbranih v predkazenskem postopku s strani policije in vseh nadaljnjih na njihovi podlagi zbranih dokazov, kot neutemeljenega zavrnil.

2Proti sklepu sta se pritožila:

- obdolženec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev in

- zagovornik obdolženca zaradi zmotne uporabe določb ZKP in Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Obdolženec in njegov zagovornik uveljavljata v pritožbah bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje v predlogu obdolženca za izločitev dokazov navedene dokaze z dne 14. 4. 2017 pridobilo nezakonito, zaradi česar bi morali biti izločeni, izločeni pa bi morali biti tudi vsi nadaljnji dokazi, ki sta jih pridobila najprej policija, potem pa preiskovalni sodnik. Uveljavljata tudi kršitve ZKP iz 149.a člena in 150. člena ZKP, saj bi morala policija, ko je obdolžencu zasegla prepovedano snov heroin in ko je ugotovila, da obstaja utemeljen sum, da obdolženec ta heroin preprodaja in da je obdolženec tudi na pogojnem odpustu, obdolženca prijeti, ne pa da je pustila obdolženca na prostosti, da je s kaznivimi dejanji nadaljeval in z njimi ogrožal življenje in zdravje ljudi. Pritožbi nadalje zatrjujeta še, da je sodišče prve stopnje obdolžencu kršilo tretji odstavek 36. člena Ustave (nedotakljivost stanovanja), saj je preiskava obdolženčevega osebnega avtomobila Alfa Romeo 147 potekala brez navzočnosti obdolženca, čeprav ta določba Ustave zapoveduje, da ima v preiskavi pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo ali njegov zakoniti zastopnik. Obdolženčev zagovornik pa v pritožbi še zatrjuje, da se sodišče prve stopnje o opravi preiskave obdolženčevega vozila z dne 21. 8. 2016 sklicuje na priložene uradne zaznamke, iz katerih izhaja policijski vir A., od katerega bi naj policija izvedela, da bi naj zakonca J. na območju C. in L. opravila nakup prepovedane droge, ni pa navedlo, zakaj smatra, da je policijski vir A. verodostojen in zakaj je na podlagi informacij tega vira lahko policija v zasedi pričakala obdolženca in pregledala njegovo vozilo. Od vira bi namreč moralo izhajati od kod so mu podatki o obdolžencu in njegovi ženi znani, prav tako, kako so policisti lahko te podatke preverili. Obdolženčev zagovornik pa še v pritožbi poudarja, da je v obravnavani zadevi že vložena obtožnica. Zato preiskovalni sodnik v zadevi nima več nobenih pristojnosti, da odloča o kakršnihkoli pravnih vprašanjih v tem kazenskem postopku. Za vse odločitve je pristojen sodnik kazenskega oddelka oziroma zunajobravnavni senat. Preiskava je namreč bila končana. Tako pritožba meni, da o zahtevi za izločitev dokazov več ne more odločati preiskovalni sodnik, ampak bi o tem moral odločati razpravljajoči sodnik, kakor da je dokazni predlog za izločitev dokazov bil podan na predobravnavnem naroku. Po mnenju pritožbe bi že iz tega razloga bilo potrebno napadeni sklep razveljaviti.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Res je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti zoper obdolženega D.J. in soobdolžene vložilo obtožnico 15. 5. 2017. Vendar je preiskovalni sodnik sodišča prve stopnje o predlogu za izločitev dokazov, ki ga je obdolženi vložil 14. 4. 2017, odločil s sklepom 12. 5. 2017, ki pa je bil na pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika s sklepom pritožbenega sodišča V Kp 8230/2017 z dne 30. 5. 2017, razveljavljen. Z sedaj izpodbijanim sklepom je preiskovalni sodnik o predlogu za izločitev dokazov ponovno odločil 19. 6. 2017, pritožbi zoper sklep pa sta bili vročeni obdolžencu in zagovorniku 22. oziroma 23. 6. 2017. Iz vsebine predložitvenega poročila višjemu sodišču izhaja, da je bilo izdelano 4. 7. 2017, pritožbenemu sodišču pa skupaj s spisom predloženo šele 1. 9. 2017. Glede na vložene pritožbe mora pritožbeno sodišče o njih odločiti, kar pa ne pomeni, da zagovornik in obdolženec ne bi mogla predlagati izločitev dokazov v nadaljnjih fazah kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje.

7Pritožbeno sodišče opozarja, da so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP). Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe.

8Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim, da so ukrepi iz 149.a člena in 150. člena ZKP bili odrejeni zakonito, saj temeljijo na obširni in tehtni obrazložitvi dejstev in okoliščin, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je obdolženec očitano kaznivo dejanje storil. V obravnavani zadevi je bilo izdanih več odredb, tako s strani Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti kot s strani Okrožnega sodišča v Murski Soboti za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolženca. Tako je tožilstvo dne 24. 10. 2016 izdalo odredbo št. Ktpp-z/1/2016-4-ŽB-b, s katero je bil uveden ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP; z odredbami Pp 3/2016 z dne 4. 11. 2016, z dne 11. 11. 2016, z dne 1. 12. 2016, z dne 14. 12. 2016, z dne 23. 12. 2016, z dne 4. 1. 2017, z dne 10. 1. 2017 in z dne 2. 2. 2017, pa je sodišče prve stopnje zoper obdolženca odredilo ukrep nadzora elektronskih komunikacij, oziroma je bil ta ukrep podaljšan, razširjen ali spremenjen. S pisnimi dovoljenji št. Ktpp-z/1/2016 z dne 17. 10. 2016, z dne 8. 12. 2016 in z dne 6. 1. 2017 pa je policija s strani tožilstva pridobila tudi pisna dovoljenja za začasen odlog odvzema prostosti, vložitev ovadbe oziroma drugih ukrepov po ZKP, med drugimi tudi zoper obdolženega D.J..

9Iz odredbe Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Ktpp-z/1/2016-4- ŽB-b z dne 17. 10. 2016 o izdaji dovoljenja na podlagi 159. člena ZKP o začasni odložitvi odvzema prostosti, vložitvi ovadbe in drugih ukrepov po ZKP zoper obdolžena V.J. in D.J. izhaja, da je policija s klasičnimi metodami ugotovila, da obdolženca v M.S. in B. prodajata prepovedano drogo heroin, ki jo nabavljata v M. ali L. in so policisti 12. 8. 2016 zasegli A.K. 0,58 g heroina, ki ga je kupil pri V.J., dne 21. 8. 2016 pa so policisti v L. zasegli obdolženemu D.J. 9,86 g heroina. Na podlagi teh ugotovitev je državni tožilec pravilno ocenil, da je potrebno zaradi razkritja kriminalne dejavnosti začasno odložiti odvzem prostosti osumljene osebe, da se odkrijejo še drugi sostorilci. Državni tožilec pa je tudi pravilno ocenil, da bo smel odlog trajati tako dolgo, dokler ne bo podana nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Zato pritožbene navedbe obdolženca in njegovega zagovornika, da je državno tožilstvo z odlogom neutemeljeno odlagalo obdolženčevo aretacijo ter da bi naj policija s takim svojim ravnanjem povzročila nevarnost za zdravje in življenje ljudi, niso utemeljene.

10Glede hišne preiskave stanovanjskih prostorov in drugih prostorov s pritiklinami na naslovu obdolženih D.J. in V.J., in sicer na naslovu B., M.B., kjer osumljena prebivata, na naslovu I., kjer je za prebivanje prijavljen osumljeni D.J. in osebnega avtomobila znamke Alfa Romeo 147, reg. št. MB je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje v odredbi Pp 3/2016 obširno obrazložilo iz katerih okoliščin izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da se obdolženca ukvarjata s preprodajo prepovedane droge. S temi razlogi se povsem strinja tudi pritožbeno sodišče. Hišna preiskava obeh stanovanj s pritiklinami, kot tudi obdolženčevega osebnega avtomobila je bila opravljena zakonito, torej v skladu s tretjim odstavkom 36. člena Ustave. Preiskovalni sodnik je v izpodbijanem sklepu v točkah od 18 do 21 navedel obširne in sprejemljive razloge o tem, zakaj je bila hišna preiskava opravljena zakonito. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče in jim v izogib ponavljanju nima kaj dodati. V točki 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je preiskovalni sodnik še podrobno obrazložil zakaj je bila hišna preiskava opravljena zakonito, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Ustave.

11Pritožbi nimata prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o pregledu obdolženčevega vozila Alfa Romeo 147, ki ga je opravila policija 21. 8. 2016. Spregledata obširno obrazložitev preiskovalnega sodnika v točkah 14 do 17 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja med drugim tudi, da v konkretnem primeru ni šlo za hišno preiskavo, za katero bi morala policija imeti odredbo sodišča, ampak za postopanje policije po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol, pregled osebe). Obdolženec D.J. se je v času postopka ugotavljanja identitete nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega vozila, v katerem sta kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej na odprtem delu vozila tako, da ni prišlo do pregleda skritih delov vozila.

12Pritožbeno sodišče na koncu dodaja, da glede vseh preostalih pritožbenih navedb, na katere v sklepu ni bilo izrecno odgovorjeno, velja splošna ugotovitev, da so glede na zgodnjo fazo postopka preuranjene, bodisi nepomembne, bodisi je nanje primerno odgovoril že preiskovalni sodnik.

13Iz vseh navedenih razlogov pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ni mogoče ugoditi in je pritožbeno sodišče njuni pritožbi po tretjem odstavku 402. člena ZKP kot neutemeljeni zavrnilo.