VSK Sklep I Cp 568/2017

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse zavrglo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je tožeča stranka 17.7.2017 podala predlog za obročno plačilo sodne takse za tožbo z navedbami, da nima sredstev za plačilo takse v višini 2.422,00 EUR ter se sklicevala na 12. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Povzelo je, da je bil tožnik v tem postopku s sklepom z dne 25.5.2011 že oproščen plačila sodne takse za tožbo (izrek sklepa je glasil "predlogu tožeče stranke se delno ugodi in se tožečo stranko v predmetnem postopku oprosti plačila sodnih taks do zaključka postopka na prvi stopnji, v preostalem pa se predlog zavrne"). Sodišče je tožniku 24.3.2017 poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 (ta člen določa: če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse - plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje). Ocenilo je, da je bilo o vprašanju plačila takse za tožbo odločeno, tožnik je bil oproščen plačila takse, kar vsebuje tudi obročno ali delno plačilo takse, zato ponovno odločanje ni mogoče in je predlog z dne 17.7.2017 zavrglo.

2Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlogu za obročno plačilo takse ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je tudi stroške. Tožnik je bil oproščen plačila sodne takse za tožbo s sklepom z dne 25.5.2011, vendar le do konca postopka na prvi stopnji, torej ni bil oproščen plačila sodne takse v celoti, plačilo je bilo zgolj odloženo. Ko je bil pozvan k plačilu, je predlagal oprostitev z navedbo, da brez nevarnosti za lastno preživljanje takse ne zmore plačati. Tožba je bila vložena že leta 2011 in je utemeljeno pričakovati, da se premoženjske razmere posameznika lahko bistveno spremenijo. Temu pritrjuje tudi sodna praksa. Predlog je zato moralo sodišče obravnavati na podlagi novih, spremenjenih okoliščin. Sodišče ima dvojna merila, tako je npr. s sklepom z dne 26.4.2017 tožnika oprostilo plačila sodne takse za revizijo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Podatki spisa izkazujejo, da je bil tožnik s sklepom z dne 25.5.2011 oproščen, kot že zgoraj povzeto, plačila sodnih taks do zaključka postopka na prvi stopnji (torej plačilo ni bilo le odloženo, pač pa je bil vseh teh taks oz. njihovega plačila oproščen), zatem je bil s sklepom z dne 9.2.2016 oproščen plačila takse za pritožbo in s sklepom z dne 26.4.2017 oproščen tudi plačila takse za revizijo. Iz razlogov teh sklepov izhaja, da je bil plačila oproščen, ker je bilo njegovo premoženjsko stanje tako, da bi plačilo sodnih taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se ta preživlja. Te ugotovitve so podane v vseh sklepih tekom tega postopka, in zato sklicevanje na sodno prakso in spremenjene okoliščine v tem konkretnem primeru ni relevantno, saj je že ugotovljeno, da je tožnikovo premoženjsko stanje bilo tako, da plačila taks ne bi zmogel. Vendar pa, ker je ugotovljeno, da je tožnik pridobil premoženje (sodna poravnava), ki presega vrednost sodne takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila, je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 odločilo, ko je obravnavalo tožnikov predlog dne 19.4.2017 za oprostitev plačila sodne takse za tožbo, da se ta predlog zavrne. Ta sklep je pravnomočen, ponovni predlog za obročno plačilo je prav tako z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen (stranka, ki je že bila oproščena plačila takse, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila takse, ki ji je naložena v plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 - prim. tudi sodno prakso, sklep VSL II Cp 963/2017). Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo četrti odstavek 15. člena ZST-1, in ker je nastopila situacija, ko je tožnik ob delnem uspehu in pridobitvi premoženja, dolžan plačati takso, se izkaže, da razlogi pritožbe niso podani ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).