VSL Sklep Cst 515/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je odločilo z izpodbijanim sklepom o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic, in sicer tako, da se tudi glede napotitve upnika prerekane ločitvene pravice A. d. d. pod zap. št. 6a in 6b končnega seznama odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 4. 2017 (p.d. 38), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil objavljen 25. 4. 2017.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica, ki navaja, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice napoten upravitelj. Prav tako nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni izkazala obstoja (in višine) ločitvene pravice, nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku svojo odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic oziroma zakaj je na pravdo napotilo upnico, pojasnilo z nosilnim razlogom, da če do začetka stečajnega postopka sredstev ni oziroma upnik ne izkaže višine teh sredstev, ločitvene pravice ni mogoče niti dejansko niti pravno uresničiti. Med samim stečajnim postopkom pridobljeno premoženje (prejemki) stečajne dolžnice ne morejo biti predmet uveljavljanja ločitvene pravice, pač pa so del stečajne mase (389. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje zaključuje, da gre v konkretnem primeru za uveljavljanje ločitvene pravice na bodočih terjatvah dolžnice do njenega izplačevalca, ki ne temelji na izvršilnem naslovu.

5Višje sodišče s stališči izpodbijanega sklepa soglaša. Pri tem še dodaja: zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice. Denarno dobroimetje (pozitivno stanje) na dolžnikovem denarnem računu je denarna terjatev do banke. Z vročitvijo sklepa ponudniku plačilnih storitev, ki vodi dolžnikov račun (dolžnikovemu dolžniku), nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov), ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev (prim. dr. Nina Plavšak, Spremembe ureditve postopkov zaradi insolventnosti, Podjetje in delo, let. 2010, št. 7, str. 1231).

6Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.