VSRS Sklep I R 91/2017

Predlog se zavrne.

Dosedanji potek postopka

1Okrajno sodišče v Ljubljani je v zapuščinski zadevi po pokojnem M. M. izdalo dodatni sklep o dedovanju, III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015, s katerim je pozneje najdeno premoženje (nepremičnino parc. št. 118/236, k. o...., ID znak ...) na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju dodelilo zapustnikovi vdovi D. F.

2Dedinja je zoper dodatni sklep o dedovanju vložila pritožbo, v kateri je navajala, da pozneje najdeno premoženje ni bilo v lasti pokojnika, saj naj bi šlo za družbeno lastnino (javno cesto), kar naj bi izhajalo iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 46201/061/95 z dne 29. 2. 1996. Višje sodišče v Ljubljani je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, ker je ugotovilo, da je zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine nedvomno pokojnik. Pritožnici je pojasnilo, da lahko domnevno nepravilno vknjižbo lastninske pravice uveljavlja z izbrisno tožbo.

3Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom III D 435/2001 z dne 6. 3. 2017 zavrnilo ugovor dedinje zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za dodatni sklep o dedovanju, v katerem je dedinja ponovno izrazila svoje nestrinjanje z vsebino pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in navajala, da bi sodno takso morala plačati Mestna občina Ljubljana, ki ji je dedinja nepremičnino ponudila v prevzem.

4V pritožbi zoper navedeni sklep je dedinja predlagala, da se za odločanje o njeni pritožbi določi pristojnost drugega višjega sodišča, na primer Višjega sodišča v Mariboru. Navaja, da je v interesu pravičnosti, da se razkrijejo napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani ter prikrivanje sodnih napak. Vztraja, da pokojnik ni bil lastnik sporne parcele, in če je res prišlo do vknjižbe, naj bi ta podatek nekdo "sfabriciral".

Normativno izhodišče

5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP).

Pravna presoja konkretnega primera

6Dedinja z navedbami o tem, da naj bi bile v postopku zagrešene (in prikrivane) napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov krajevno pristojnih sodišč prve in druge stopnje, smiselno predlaga določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega višjega sodišča iz drugih tehtnih razlogov.

7Zatrjevanih okoliščin pa po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Tak tehten razlog bi bile, na primer, lahko okoliščine, ki bi vzbujale resen in objektivno upravičen dvom v nepristranskost sodišča. Takih okoliščin pa predlagateljica ne izkaže. Vsaka pavšalna trditev o domnevno napačnem ali nezakonitem ravnanju sodnih organov namreč ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Z navedbami, da so bile v postopku zagrešene napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov, predlagateljica izraža svoje nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami sodišč prve in druge stopnje. Za to imajo udeleženci postopka na razpolago zakonsko opredeljena pravna sredstva, ni pa temu namenjen institut predloga za prenos krajevne pristojnosti. Trditve o prikrivanju napak in fabriciranju podatkov pa se smiselno pravzaprav nanašajo na drug postopek, to je postopek, v katerem je prišlo do (po mnenju predlagateljice napačne) vknjižbe pokojnika v zemljiško knjigo. Ni torej mogoče sklepati, da bi v postopku v obravnavani zadevi prisotne okoliščine, ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje, z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

8Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega višjega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.