VSL Sklep I Cp 962/2017

I. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 10. 2016 se zavrneta in sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 2. 12. 2016 se zavrneta in sklep potrdi.

O pritožbah zoper sklep z dne 17. 10. 2016

1S sklepom z dne 17. 10. 2016 je določena odškodnina za predlagateljema razlaščeni zemljišči. Prvi predlagateljici je za razlaščeno parc. št. 1414/27 k.o. ... priznana odškodnina v višini 17.633,00 EUR in za manjvrednost parc. št. 1414/26 k.o. ... odškodnina v višini 39.091,00 EUR. Drugemu predlagatelju je za razlaščeno nepremičnin 1414/28 k.o. ... priznana odškodnina 8.855,00 EUR in zaradi manjvrednosti parc. št. 1414/25 k.o. ... odškodnina 25.247,00 EUR.

2Pritožujeta se drugi predlagatelj in nasprotna udeleženka.

3Drugi predlagatelj uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa, kolikor se nanaša nanj, in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je zahteval plačilo 178.460,00 EUR odškodnine. O odškodnini, kolikor presega prisojeno odškodnino, ni odločeno. Potrebna je izdaja dopolnilnega sklepa. Sodišče torej ni odločilo o celotnem zahtevku; izrek je nerazumljiv. Sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oz. so le-ti nejasni. Izvedeniško mnenje je napačno interpretirano. Točne, skladne z zemljiškoknjižnim stanjem in jasno obrazložene so bile ugotovitve v izvedeniškem mnenju z dne 15. 10. 2015. Pritožnik se svojim pravicam ni mogel relevantno odpovedati, v spisu pa ni listin, na osnovi katerih bi sodišče lahko sklepalo, da je izvedenec izhajal iz napačne predpostavke glede velikosti razlaščenih nepremičnin in zemljišč pred razlastitvijo. Ni res, da drugi predlagatelj na izvedeniško mnenje ni imel pripomb. Pripombe je podal na mnenje z dne 15. 10. 2015 in na mnenje z dne 19. 5. 2016. Izvedenec je potrdil, da bi bila odškodnina v letu 2010 najmanj 20 % višja. Predlaga zvišanje odškodnine za 40 %. Zmotno je stališče, da je zemljišči parc. št. 1414/25 in 1414/26, obe k.o. ..., mogoče obravnavati ločeno od zemljišča pod stavbama. Predlagateljev obračun manjvrednosti preostalega zemljišča ni upoštevan. Obravnavanje razlastitve se je začelo že leta 2010, postopek na Upravni enoti Ljubljana pa je bil zaključen z narokom 11. 3. 2014. Kljub temu, da je bil postopek nujen, ni bil zaključen v zakonitem roku, kar je privedlo do nižje odškodnine. To bi moralo biti pri odmeri odškodnine upoštevano. Upoštevajoč Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) bi morala biti priznana celotna zahtevana odškodnina. Upoštevano bi moralo biti stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka v letu 2010. Ni upoštevana prikrajšanost drugega predlagatelja, ker nima svojega vhoda, ampak sedaj skupni vhod s prvo predlagateljico. Zaradi razlastitve nima svoje omarice za elektriko, niti dostopa do nje, saj je nameščena v nepremičnini prve nasprotne udeleženke. Zaradi razlastitve je bil spremenjen dovod elektrike, ki sedaj poteka pod zemljo in ne nad zemljo, kot pred tem. Protihrupna ovira je bila nameščena prvi predlagateljici, pritožniku pa ne. Prvi predlagateljici so bila nameščena protihrupna okna, pritožniku pa ne. Škoda zaradi hrupa ni ovrednotena. Pred razlastitvijo je bila cesta enosmerna in neprometna, po razlastitvi pa dvosmerna in obremenjena s prometom ter križiščem. To potrjuje tudi razlastitvena odloča z dne 29. 7. 2013. Po razlastitvi je bila uvedena proga mestnega prometa. Emisije so nevzdržne. Podana je vzročna zveza med spremenjenim stanjem in škodo, ki pritožniku nastaja na zdravju. Stroške postopka je dolžan kriti nasprotni udeleženec.

4Nasprotna udeleženka uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da za manjvrednost nepremičnine 1414/26 k.o. ... določena odškodnina (39.091,00 EUR) odstopa od izvedenčevega izračuna iz dopolnilnega izvedenskega mnenja (36.260,00 EUR). Enaka je napaka pri ugotovitvi manjvrednosti parc. št. 1414/25 k.o. ... Izvedenec je ugotovil manjvrednost 23.357,00 EUR in ne 25.247,00 EUR. Odstopanje od dopolnilnega izvedenskega mnenja, na katerega se prvostopenjsko sodišče sklicuje, ni pojasnjeno. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo pojasnjeno, da sta predlagatelja pred razlastitvijo imela v uporabi 841 m2 in ne 1098 m2 zemljišča. Upoštevano bi moralo biti, da se je zaradi prvotno manjše uporabne (funkcionalne) površine vrednost nepremičnin zaradi razlastitve zmanjšala manj, kot je ugotovljeno. Nasprotna udeleženka se je sklicevala na pred pravdo pridobljeno mnenje izvedenca Č. in popravek kupne pogodbe z dne 13. 12. 1984. Manjša uporabna površina je posledica 6-metrskega varovalnega pasu ob cesti. Varovalni pas je že pred razlastitvijo predlagateljema onemogočal popolno izkoriščenost nepremičnine. Obstoja tega pasu izvedenec ni zanikal. Izvedenec bi torej -pri izračunu površine pred razlastitvijo - moral upoštevati uporabno površino. Sodišče bi moralo presoditi vpliv tega pasu. Ker se sodišče do teh navedb ni opredelilo, je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno. Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev postopka.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Vrednost razlaščenih parc. št. 1414/27 in 1414/28, obe k.o. ..., je pravilno ugotovljena. Ker vsako od razlaščenih zemljišč meri manj kot je s prostorskimi akti Mestne občine Ljubljana predpisana površina za gradnjo dvojčkov, se je pri določitvi odškodnine sodišče prve stopnje pravilno oprlo na izračun, ki ga je izvedenec podal v drugem dopolnilnem mnenju z dne 19. 5. 2016. Izračun temelji na primerljivih prodajah manjših površin oz. kakor navaja izvedenec, na prodajnih cenah zemljišč, ki se odkupujejo za namene prostorske infrastrukture. Tako ugotovljena cena za m2/zemljišča, ki se je pred razlastitvijo uporabljalo za stanovanjske namene, razlaščeno pa je bilo zaradi potreb gradnje ceste, znaša 77,00 EUR/m2. Vrednost prvi predlagateljici razlaščenega 229 m2 zemljišča (parc. št. 1414/27 k.o. ...) znaša 17.733,00 EUR. Vrednost drugemu predlagatelju razlaščenega 115 m2 zemljišča (parc. št. 1414/28 k.o. ...) znaša 8.855,00 EUR.

7Vrednost razlaščenih zemljišč je določena na dan odločanja prvostopenjskega sodišča, upoštevana pa dejanska raba zemljišč na dan uvedbe razlastitve (zazidano stavbno zemljišče). Táko vrednotenje je predvideno s 105. čl. ZureP-1. Drugi predlagatelj, ki se zavzema za cenitev po cenah iz leta 2010, ko so bile tržne cene zemljišč bistveno višje, podlage za zahtevo po uporabi cen iz leta 2010 oz. vrednosti zemljišč v tem letu ne navaja. Ker se razlaščeni zemljišči že desetletja dolgo uporabljata za stanovanjske namene, je nebistveno vprašanje, ali se je razlastitveni postopek začel že leta 2010, kar izpostavlja pritožba drugega toženca, ali kasneje.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da z razlastitvijo povzročeno zmanjšanje vrednosti nepremičnine parc. št. 1414/26 (last prve predlagateljice) in parc. št. 1414/25 (last drugega predlagatelja) ni pravilno ugotovljeno in da odločitev v tem delu ni obrazložena. Ta del odločitve je prvostopenjsko sodišče obrazložilo na šesti strani sklepa. Sledilo je izvedenčevemu mnenju z dne 15. 10. 2015, stran 20 in 21. Izračun temelji na vrednosti stavbe in zemljišča ter na deležu zmanjšanja zemljišča. Pri vrednotenju zmanjšanja vrednosti nepremičnine prve predlagateljice je upoštevano tudi 2 % dodatno zmanjšanje vrednosti zaradi manjše funkcionalnosti, oblike in manjše funkcionalnosti dostopa. Izvedenec je ugotovil zmanjšanje vrednosti nepremičnine parc. št. 1414/26 k.o. ... v višini 39.091,00 EUR in zmanjšanje vrednosti parc. št. 1414/25 k.o. ... v višini 25.247,00 EUR in to vrednost je sodišče v izpodbijanem sklepu argumentiralo in navedlo v izreku. Nasprotni udeleženec se v pritožbi sklicuje na izvedenčev izračun iz prvega dopolnilnega mnenja z dne 22. 12. 2015, ki ni uporabljivo, ker je pri izračunu upoštevana vrednost zemljišča za proizvodne dejavnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je ob uvedbi postopka razlastitve razlaščeno zemljišče in zemljišče, ki je po razlastitvi ostalo v lasti predlagateljev, uporabljalo za stanovanjske namene; da je bil torej razlaščen del zazidanega stavbnega zemljišča.

9Nerazumljivo je stališče, naj bi se pri izračunu odškodnine upoštevala površina zemljišč, kakor je obstajala v neki davni preteklosti (ob nakupu nepremičnin, ob sklepanju poravnave). Ob začetku postopka razlastitve sta imeli razlaščeni zemljišči táko površino, kot je bila razlaščena. Površini zemljišč parc. št. 1414/25 in 1414/26, obe k.o. ..., katerih vrednost je zaradi razlastitve zmanjšana, sta ob uvedbi razlastitvenega postopka merili toliko, kot je ugotovil izvedenec. Neutemeljena je pritožbena trditev nasprotne udeleženke, da bi moralo biti upoštevano, da sta bila predlagatelja pri uporabi svojih nepremičnin omejena zaradi 6 m širokega varovalnega pasu ob cesti. Omejena je bila le možnost gradnje v območju varovalnega pasu, medtem ko sta predlagatelja svoje, sedaj razlaščeno zemljišče, lahko nemoteno uporabljala. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da na izračun, kakor je podan v drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja, udeleženca nista imela pripomb.

10Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se v tem postopku določa odškodnina, do katere sta predlagatelja upravičena zaradi razlastitve. Če je predlagateljema nastala škoda zaradi projekta, ki je razlastitvi sledil (npr. povečan promet, večji hup, prah ...), je škoda kot posledica opravljanja splošno koristne dejavnosti predmet posebnega dogovora ali zahtevka na podlagi tretjega odstavka 133. čl. Obligacijskega zakonika. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek drugega predlagatelja, da ni ovrednotena škoda zaradi hrupa, onesnaženosti ozračja, večje obremenjenosti lokalne ceste, bližine križišča ...

11Izvedenčeva ugotovitev iz prvega dopolnilnega mnenja z dne 22. 12. 2015, da ima drugi predlagatelj enako povezavo z javno cesto kot pred razlastitvijo, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila grajana. V pritožbi drugi predlagatelj svojo zahtevo - po odškodnini zaradi sedanje slabše dostopnosti do svoje nepremičnine - utemeljuje z navedbo, da nima svojega vhoda, ampak skupen vhod z nepremičnino prve predlagateljice. Tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, zato gre za neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Prestavitev električnega priključka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila omenjena.

12Z izpodbijanim sklepom je v nepravdnem postopku urejeno razmerje, v katerem so se udeleženci znašli zaradi razlastitve zemljišč. Predlagatelja določnih zahtevkov nista bila dolžna postaviti; dolžna sta bila opisati razmerje, ki je predmet obravnave in navesti dejstva, ki so pomembna za odločitev (21. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Drugi predlagatelj, ki je zahteval plačilo višje odškodnine, je uspel iztržiti odškodnino, ki je razvidna iz točke 1.b) izreka. Izrek izpodbijanega sklepa je pravilen, saj sodišče ureja razmerje in ne odloča o zahtevku; izdaja dodatnega sklepa ni potrebna. Izrek je jasen in izvršljiv, zato je očitek o njegovi pomanjkljivosti neutemeljen.

13Izpodbijani sklep vsebuje razloge, ki so prvostopno sodišče vodili do odločitve. Razlogi so jasni in jedrnati ter medsebojno skladni. Na osnovi navedenih razlogov je sklep mogoče preizkusiti. Kršitev iz 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP, na katero se sklicuje nasprotna udeleženka, ni podana. Tudi nobena druga absolutna bistvena kršitev postopka, na obstoj katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne. Materialno pravo je pravilno uporabljeno.

14Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, sta na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP obe pritožbi zavrnjeni. Drugi predlagatelj, ki je priglasil stroške pritožbenega postopka, je te stroške dolžan kriti sam, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

O pritožbah zoper sklep z dne 2. 12. 2016

15V postopku za določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče so odmerjeni stroški postopka. Nasprotni udeleženki je naložena obveznost, da prvi predlagateljici povrne 276,57 EUR stroškov (I. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložena obveznost, da drugemu predlagatelju povrne 3.287,51 EUR stroškov in sicer tako, da del teh tega zneska - 1.049,41 EUR - nakaže na transakciji račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka je zavrnjen (III. točka izreka).

16Pritožujeta se drugi predlagatelj in nasprotna udeleženka.

17Drugi predlagatelj uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Navaja, da je bil z odločbo Bpp 1185/2015 upravičen le do oprostitve plačila izvedenine, ne pa ostalih stroškov postopka. Ker to ni upoštevano, je sklep nezakonit. Izrek je kontradiktoren z obrazložitvijo in listinami. Moralo bi biti odločeno, da je nasprotni udeleženec v korist proračuna dolžan plačati le stroške, ki so nastali s plačilom izvedenine. Ostali stroški bi morali biti plačani na transakcijski račun pooblaščenke drugega predlagatelja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

18Nasprotna udeleženka uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predvideva, da bo uspela zoper odločitev o višini odškodnine, kar ima vpliv na odločitev o stroških postopka. Zato se je prisiljena pritožiti tudi zoper odločitev o stroških postopka. Ni pojasnjena prvi predlagateljici odmerjena nagrada in osnova, ki je podlaga za odmero. Zaradi pomanjkljivih razlogov je sklep treba razveljaviti.

19Oba predlagatelja sta na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila. Drugi predlagatelj pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe. Prva predlagateljica se sklicuje na stroške v zvezi s tremi vlogami in na plačilo izvedenine ter meni, da je do povračila stroškov upravičena.

20Pritožbi nista utemeljeni.

21Drugemu predlagatelju so odmerjeni stroški odvetniškega zastopanja in taks ter izvedenin. Odločeno je, da se stroški izvedenin, ki so bili zaradi odobrene brezplačne pravne pomoči plačani iz proračuna, nakažejo v korist proračunskih sredstev, ostali stroški pa predlagatelju. Ni res, da je glede vseh stroškov odrejeno, da se plačajo v korist proračuna. Plačilo stroškov v korist proračuna je odrejeno zgolj glede stroškov, ki so nastali s plačilom izvedenin. Glede stroškov zastopanja in taks, ki so bremenili drugega predlagatelja, je odločeno, da se plačajo drugemu predlagatelju (ne na transakcijski račun takratne pooblaščenke), saj je bilo tako predlagano. Ni bilo predlagano, da se plačajo na račun njegove pooblaščenke, kar se uveljavlja s pritožbo.

22Nasprotni udeleženec, v korist katerega je bila izvršena razlastitev, je stroške postopka dolžan kriti ne glede na uspeh udeležencev postopka (104. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Neutemeljeno se zato sklicuje na odvisnost stroškovne odločitve od uspeha pritožbe zoper glavno stvar (na višino prisojene odškodnine). Odločitev o povrnitvi stroškov prvi predlagateljici je jasno in razumljivo argumentirana v 4. točki prvostopenjskega sklepa. Ker je prva predlagateljica zahtevala zgolj povrnitev stroškov nagrade za narok z DDV in materialnih stroškov v višini 276,00 EUR, so ji odmerjeni zgolj ti stroški. V 1. točki obrazložitve je navedena višina prisojene odškodnine, kar je podlaga za določitev osnove oz. nagrade za narok.

23Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, sta na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP obe pritožbi zavrnjeni. Drugi predlagatelj, ki je priglasil stroške pritožbenega postopka, je te stroške dolžan kriti sam, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).