VSL Sklep I Cpg 731/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Pravdne stranke so 9. 5. 2017 sklenile sodno poravnavo, in sicer na pritožbeni obravnavi pred Višjim sodiščem v Ljubljani. V njej so se dogovorile, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kar vključuje tudi stroške sodnih taks, vključno s tistimi, ki so bile plačane v revizijskem postopku.

2Tožena stranka je predlagala vrnitev sodne takse za revizijo. Prvostopenjsko sodišče je takšen predlog zavrnilo.

3Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, da je bila pravica do vrnitve sodne takse urejena že v Zakonu o sodnih taksah iz leta 1990. Ureditev v 32.a členu naj bi bila drugačna. Sprememba zakona naj ne bi odstopila od namena spodbujanja strank, da postopke zaključijo s poravnavo, temveč naj bi celo povečala višino vračanja takse. 3. odstavek 36. člena spremenjenega Zakona o sodnih taksah naj bi bilo potrebno razlagati tako kot do sedaj. Pri razlagi 3. odstavka 36. člena ZST-1 naj bi bilo potrebno izhajati od namena zakonodajalca. Ta pa naj bi bil, skrajšati postopek in spodbujati stranke k sklepanju sodnih poravnav.

4Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP). Zahtevek tožene stranke za povrnitev sodne takse za revizijo ni utemeljen, ker za takšen zahtevek ni pravnega temelja.

53. odstavek 36. člena ZST-1 določa, da ima pravico do povrnitve sodne takse tisti, ki je plačal takso za pravno sredstvo in je s tem pravnim sredstvom uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Vrnitev sodne takse se lahko v takšnem primeru zahteva od upnika za plačilo sodne takse, to je od Republike Slovenije.

63. odstavek 36. člena ZST-1 je bil dodan z ZST-1B (Uradni list št. 63/2013). Obrazložitev, kaj naj bi z navedeno novelo dodane določbe pravzaprav urejale, se nahaja v obrazložitvi ZST-1B z dne 26. 6. 2013, str. 29 (http://imss.dz-rs.si/imis/935f372d6f650bf6249e.pdf).

7Zakonodajni namen je jasno opisan v pojasnilih k 9. členu predloga ZST-1, ta pa se nanaša na spremenjeni 36. člen ZST-1. Pritožbeno sodišče bo ta del pojasnila navedlo dobesedno: "Glede na to, da v nekaterih postopkih s pravnimi sredstvi (npr. zemljiškoknjižni postopek) ni nasprotne stranke oziroma nasprotnega udeleženca, ki bi v primeru uspeha pravnega sredstva vložniku pravnega sredstva povrnil strošek sodne takse za to pravno sredstvo, se za primer, ko vložnik s pravnim sredstvom uspe, v novem tretjem odstavku 36. člena ZST-1 določa, da ima vložnik pravnega sredstva pravico do vrnitve sodne takse za to pravno sredstvo." Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga, da bi ne odločilo v skladu z jasnim besedilom 3. odstavka 36. člena ZST-1 in prav tako nobenega razloga, da se ne bi zaneslo na določen in jasen opis zakonodajnega namena.

8Zadevni postopek ni bil takšen, da bi se zanj lahko uporabil 3. odstavek 36. člena ZST-1. Vodil se je v gospodarskem sporu, obstajali sta dve pravdni stranki. V primeru neuspeha v pravdi je morala ena stranka drugi povrniti stroške postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).

9Tožena stranka ni imela pravnega temelja za vrnitev za vložitev revizije plačane takse niti v kakšni drugi zakonski določbi.

10Prvostopenjsko sodišče je popolnoma pravilno sklepalo, da 3. odstavek 36. člena ZST-1 izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost. Pravilno je prvostopenjsko sodišče sklepalo tudi, da ZST-1 ne daje pravice do vračila plačane takse stranki, ki bi sicer ob pravočasni priglasitvi stroška, to pa je bilo v tej zadevi ob času sklepanja sodne poravnave, lahko dosegal plačilo sodne takse od nasprotne stranke.

11Kakšni so bili zakonodajni nagibi pri sprejemanju predhodnika ZST-1, to je ZST, pa za odločitev v zvezi z ZST-1 ni pomembno. ZST-1 je namreč očitno zahtevke v zvezi z vračanjem sodne takse v letu 2008 uredil na nov način, kasneje z ZST-1B pa se je v letu 2013 ureditev celo še spremenila.

12Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP).