UPRS Sodba IV U 19/2017-4

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka, Okrožno sodišče v Celju, Organ za BPP, je z izpodbijanim sklepom prošnjo prosilca A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp) kot nedovoljeno zavrgel. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec 4. 11. 2016 vložil prošnjo za Bpp v zvezi z odškodnino zaradi premestitve iz delovnega mesta leta 1980. Po ugotovitvi, da je prosilec v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe zaradi premestitve na drugo delovno mesto v letu 1980 že vložil prošnjo za Bpp in da je bilo o njegovi prošnji meritorno že odločeno z odločbo Bpp 1412/2016 z dne 3. 10. 2016, je bilo treba v skladu z določbo 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena, vlogo zavreči.

2Tožnik je 14.12.2016 pri Upravnem sodišču RS vložil vlogo "Tožba v upravnem sporu po ZBPP v zvezi z odškodninsko tožbo zoper odstranitev iz delovnega mesta v letu 1980". Navedel je, da se vsa dokumentacija že od meseca marca nahaja na Okrožnem sodišču v Celju, ter obširno pojasnil, zakaj je bil 1980. leta zaradi nezakonite premestitve na delovnem mestu oškodovan pri izplačilih plače in posledično pokojnine. Sodišče je tožnika, skladno z določbo prvega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), pozvalo k dopolnitvi tožbe. Tožnik je tožbo dopolnil s podatkom, da toži za odškodnino, ki jo je utrpel od leta 1980 do 2016, za 300,00 EUR mesečno. Pojasnil je tudi, da je v zvezi s svojim zahtevkom prejel 6 odločb sodišča. Dne 30.12.2016 je sodišču ponovno posredoval dopolnitev vloge, v kateri je izčrpno pojasnil razloge za vložitev tožbe. Iz tožbe smiselno izhaja predloga za odpravo izpodbijanega sklepa.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4Tožba ni utemeljena.

5Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z njegovimi razlogi strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6V zadevi je med strankama sporno, ali je pristojni organ za BPP z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgel obravnavano prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Pristojni organ za BPP je namreč že pri predhodnem preizkusu tožnikove vloge za dodelitev BPP ugotovil, da so podani pogoji iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Na podlagi navedene odločbe ZUP organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se je o isti upravni zadevi že vodil upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zadevi, o kateri je že bilo odločeno z odločbo Bpp 1412/2016 z dne 3. 10. 2016. Tožnik je z obravnavano vlogo za dodelitev BPP vložil vsebinsko enak zahtevek, kot je bil s predhodno citirano odločbo pristojnega organa za BPP že pravnomočno zavrnjen, prav tako se predmetni zahtevek se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno tudi v postopku pod opr. št. Bpp 1412/2016 z dne 3. 10. 2016. Tudi materialna podlaga, na katero tožnik opira predmetni zahtevek, se ni spremenila.

8Ker ZBPP nima posebnih določb, je pristojni organ za BPP na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP pravilno uporabil določbe ZUP in sicer 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri mora organ zahtevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, bodisi materialno, bodisi formalno, zavreči.

9Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.