UPRS Sodba I U 955/2017-10

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi izterjave odškodnine zoper nekdanjega delodajalca A. d.o.o. (prej B. d.o.o.) v zvezi s škodnim dogodkom z dne 4. 4. 2012, zavrnila.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz registra transakcijskih računov pri AJPES-u razvidno, da je nekdanji delodajalec A. d.o.o., (prej B. d.o.o.) v stečaju. Stečajni postopek se je začel 26. 8. 2013, zadnji dan roka za prijavo terjatve v stečajni postopek pa je bil 26. 11. 2013. V skladu s tretjim odstavkom 59. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora upnik v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem odstavku ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno. Pravočasna prijava terjatve je predpogoj za obravnavo tožbe (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, Pdp 448/2012 z dne 6. 9. 2012). Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve. Ker v postopku insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, upnik s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka (zdravljenje zaradi posledic škodnega dogodka z dne 4. 4. 2012) ne more uspeti (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 133/2011 z dne 9. 6. 2011). Tožnik bi postopek le zavlačeval, glede na zamudo roka za prijavo terjatve pa v stečajnem postopku ne bi uspel doseči plačila odškodnine na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. V skladu z zakonskimi določili tožena stranka ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki mora biti izpolnjen poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja tožnika, in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

3Tožnik vlaga tožbo po 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanje. Zatrjevana škoda je tožniku nastala šele po začetku stečajnega postopka, saj je bilo zdravljenje zaključeno šele 27. 2. 2017, ko mu je komisija priznala II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Glede na navedeno je tožnik upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo in mu terjatve ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku nad družbo A. d.o.o., saj tega ni mogel storiti. O tem se je izrekla tudi sodna praksa (sklep VII Ips 80/1999). Glede na navedeno tožnik predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

4Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

7Na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi BPP morajo biti torej izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoj, ampak tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

8Tožnik je konkretnem primeru prosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II. in III. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi izterjave odškodnine zoper nekdanjega delodajalca A., d.o.o. (prej B. d.o.o.) v zvezi s škodnim dogodkom z dne 4. 4. 2012 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka in oprostitve plačila sodnih taks.

9Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka v postopku ugotovila, da je iz registra transakcijskih računov pri AJPES-u razvidno, da je prosilčev nekdanji delodajalec A., d.o.o. v stečaju in da se je stečajni postopek podjetja začel dne 26. 8. 2013, zadnji dan roka za prijavo terjatve v stečajni postopek pa je bil dne 26. 11. 2013.

10V skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP mora upnik v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno. Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, Pdp 448/2012 z dne 6. 9. 2012). Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve. Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila, da s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka (zdravljenje zaradi posledic škodnega dogodka z dne 4. 4. 2012), tožnik ne more uspeti (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 133/2011 z dne 9. 6. 2011).

11Tožnik se v tožbi sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 80/1999 z dne 26. 9. 1999. Iz navedenega sklepa izhaja, da samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. V konkretnem primeru je pri tožniku škodni dogodek nastal 4. 4. 2012, stečajni postopek pa se začel 26. 8. 2013. Iz navedenega torej sledi, da je škodni dogodek pri tožniku nastal pred začetkom stečajnega postopka, to pa pomeni, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik zamudil rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku, pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku pa je predpostavka za odločanje o tožbi v pravdnem postopku. Prav tako tožnik v postopku zaradi insolventnosti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Povedano drugače, tožnik v konkretnem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu, da bi od nekdanjega delodajalca uspel izterjati primerno odškodnino tako tudi po presoji sodišča pogoj iz 24. člena ZBPP v obravnavanem primeru ni izpolnjen.

12Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

14Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 955/2017-9 z dne 14. 6. 2017 je sodišče odločalo po sodnici posameznici.