VSL Sklep I Cpg 471/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Tožena stranka je dne 27. 7. 2016 vložila pritožbo (naslovila jo je sicer kot ugovor - list. št. 25) zoper sklep sodišča prve stopnje Pg 33/2016 z dne 27. 6. 2016. Ker je zanjo nastala taksna obveznost, je sodišče prve stopnje toženo stranko dne 1. 9. 2016 pozvalo na plačilo sodne takse po tar. št. 3009 Zakona o sodnih taksah¹ (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 183,60 EUR. Hkrati je prvostopenjsko sodišče toženo stranko tudi opozorilo, da se bo v primeru, če v danem roku sodne takse po tem nalogu ne bo plačala oziroma če v tem roku ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo, skladno s tretjim odstavkom 105. a člena Zakona o pravdnem postopku² (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je pritožbo umaknila. Plačilni nalog je bil toženi stranki vročen 16. 9. 2016.

2V roku iz plačilnega naloga (tj. dne 30. 9. 2016) je tožena stranka vložila predlog za odlog plačila sodne takse za 30 dni. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom Pg 33/2016 dne 28. 11. 2016 zavrnilo (I. točka izreka) ter toženo stranko opozorilo, da je dolžna plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 3009 ZST-1 v znesku 183,60 EUR po plačilnem nalogu naslovnega sodišča Pg 33/2016 z dne 1. 9. 2016, s tem, da 15 dnevni rok za plačilo začne teči naslednji dan po prejemu (tega) sklepa (II. točka izreka). Sklep je toženi stranki pravilno vročilo dne 15. 12. 2016 (vročilnica pripeta k list. št. 32).

3Zoper sklep z dne 28. 11. 2016 je tožena stranka vložila pritožbo. A ker je bila slednja prepozna (tožena stranka jo je priporočeno poslala šele 6. 1. 2017), je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep, da se le-ta zavrže (list. št. 35). Omenjeni sklep je bil toženi stranki s fikcijo vročen dne 1. 3. 2017. Ta se zoper sklep ni pritožila.

44. 4. 2017 je sodišče prve stopnje izdalo še sklep, s katerim je ob ugotovitvi, da tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala (in sicer ne v roku 15 dni po prejemu sklepa z dne 9. 2. 2017 in ne v roku 15 dni po pravnomočnosti navedenega sklepa), pritožbo tožene stranke z dne 27. 7. 2016 štelo za umaknjeno.

5Ta sklep je izpodbijan z obravnavano pritožbo. Kot nosilni razlog pa je izpostavljeno, da tožena stranka s strani prvostopenjskega sodišča ni bila pozvana na plačilo sodne takse. Pritožbenemu sodišču pritožnica zato predlaga, da sklep z dne 4. 4. 4017 razveljavi.

6Pritožba ni utemeljena.

7Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14a. člena ZST-1).

8Skladno s citirano zakonsko določbo je sodišče prve stopnje postopalo tudi v obravnavanem primeru. S sklepom z dne 28. 11. 2016, s katerim je toženkin predlog za odlog plačila sodne takse za 30 dni zavrnilo, je toženo stranko namreč izrecno opozorilo, da je sodno takso za pritožbo po tar. št. 3009 ZST-1 v znesku 183,60 EUR dolžna plačati po plačilnem nalogu naslovnega sodišča Pg 33/2016 z dne 1. 9. 2016, s tem, da 15 dnevni rok za plačilo začne teči naslednji dan po prejemu (tega) sklepa. Vprašanje, ki še ostaja, pa je, ali je bilo sodišče prve stopnje dolžno tako ravnati (torej toženo stranko opozarjati na plačilo) tudi ob izdaji sklepa z dne 9. 2. 2017, s katerim je pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog plačila sodne takse zavrglo iz razloga nepravočasnosti (sklep na list. št. 35).

9Z vprašanjem razlage določbe tretjega odstavka 14a. člena ZST-1 se je Višje sodišče v Ljubljani že ukvarjalo (VSL sklep I Ip 955/2017 z dne 26. aprila 2017). Konkretno z vprašanjem, ali se določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 razteza tudi na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega. Sklenilo je, da temu ni tako. Pri tem je pojasnilo, da bi jezikovna razlaga sicer lahko pripeljala do drugačnega zaključka, da pa to ni mogoče ob upoštevanju teleološke in sistemske razlage ter postopka sprejemanja predhodno citirane določbe.

10Namen določbe 14.a člena ZST-1 je (namreč) potrebno iskati v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZST-1, ki ureja obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Ta učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za taksno razbremenitev, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov in takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402. Predlog za taksno razbremenitev je torej dopustno vložiti tudi potem, ko je plačilni nalog že izdan, vse do izteka roka za plačilo v njem določene sodne takse. Zato se s 14.a členom ZST-1 ureja postopanje sodišča s plačilnim nalogom v primeru, ko se po njegovi izdaji vloži predlog za taksno razbremenitev, ki lahko vpliva na njegovo pravilnost. Tako v prvem in v drugem odstavku 14.a člen ZST-1 določa, da se v primeru (delne) ugoditve predlogu že izdani plačilni nalog razveljavi ter se, v kolikor gre za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izda nov plačilni nalog. Tretji odstavek pa varuje rok za plačilo sodne takse vložniku, ki je ob vložitvi predloga za taksno razbremenitev lahko pričakoval, da bo njegov predlog vplival na že izdani plačilni nalog. V tem primeru je namreč o obveznosti plačila sodne takse odločeno šele s pravnomočno odločitvijo o predlogu za taksno razbremenitev. To pa za predlog, vložen po preteku roka za plačilo sodne takse, ne velja, saj tak predlog na že izdani plačilni nalog ne učinkuje (prvi odstavek 13. člena ZST-1).³

11Takšno razlago potrjuje tudi določba 35. člena ZST-1, ki ureja postopek zaradi izterjave neplačane takse, ki izrecno določa, da sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje v izterjavo, če v roku za plačilo sodne takse ta ni plačana oziroma če v tem roku taksni zavezanec ne zaprosi za taksno razbremenitev ali ne vloži pravnega sredstva zoper plačilni nalog.

12Da je bil takšen tudi namen zakonodajalca, je moč sklepati iz zakonodajnega gradiva za sprejem novele ZST-1C.⁴ V obrazložitvi 9. člena novele, ki vsebuje obravnavano določbo, je navedeno, da je ta pripravljena po vzoru odločbe Ustavnega sodišča U-I-41/13-17 z dne 10. 10. 2013, iz katere pa jasno izhaja, da začneta teči rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, zgolj v primeru, če je predlog za taksno razbremenitev, kateremu se ne ugodi, vložen v roku za plačilo sodne takse.

13Kakšen je odgovor na vprašanje, izpostavljeno v 8. točki te obrazložitve, je po povedanem torej jasno. Ker tretji odstavek 14a. člena ZST-1 varuje rok za plačilo sodne takse zgolj vložniku, ki je ob vložitvi predloga za taksno razbremenitev lahko pričakoval, da bo njegov predlog vplival na že izdani plačilni nalog (ne pa tudi tistemu vložniku, ki je predlog za taksno razbremenitev vložil po poteku roka za plačilo sodne takse, saj tak predlog na že izdani plačilni nalog ne učinkuje), po argumentu podobnosti namreč ni mogoče zaključiti, da bi bil rok za plačilo sodne takse lahko varovan v primeru, ko stranka prepozno vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse (in jo - kot v obravnavanem primeru - tudi pravilno opozorilo, da 15 dnevni rok za plačilo sodne takse v tem primeru začne teči naslednji dan po prejema tega sklepa - tj. od 16. 12. 2016 dalje⁵).

14Če bi torej sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju pritožbe (iz razloga nepravočasnosti) navedlo, da rok za plačilo sodne takse v višini 183,60 EUR, kot je bila odmerjena s plačilnim nalogom z dne 1. 9. 2016, teče od prejema sklepa (o zavrženju pritožbe), bi toženi stranki dalo nov rok za plačilo sodne takse⁶, kar pa ob ugotovitvi, da je bila pritožba vložena prepozno, ne bi bilo utemeljeno. Nepravočasna pritožba ne more povzročiti spremembe oziroma razveljavitve odločitve o zavrnitvi predloga. Posledično na njeni podlagi tudi ni mogoče doseči novega roka za plačilo sodne takse, za kar se v obravnavanem primeru smiselno zavzema pritožnica.

15Rok za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 27. 7. 2016 je po ugotovitvah pritožbenega sodišča torej neuspešno potekel že 30. 12. 2016. Logično je zato, da vsled dejstva, da v sklepu z dne 9. 2. 2017 sodišče prve stopnje tožene stranke ni opozorilo na plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 1. 9. 2016, ni mogoče doseči razveljavitve izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan v posledici ugotovitve, da tožena stranka sodne takse za pritožbo z dne 27. 7. 2016 do 2. 4. 2017 ni plačala. Ker torej sodna taksa za pritožbo z dne 27. 7. 2016 ni bila plačana, je prvostopenjsko sodišče skladno s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP to pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.

16Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru torej ni postopalo nepravilno. Uveljavljan pritožbeni razlog zato ni podan. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče je posledično pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US, 19/15 - odl. US, 30/16 in 10/17 - ZPP-E.
² Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US in 10/17.
³ Prim. 9. VSL sklep I Ip 955/2017 z dne 26. aprila 2017.
⁴ Poročevalec Državnega zbora z dne 25. 1. 2016
⁵ Prim. vročilnico, pripeto k list. št. 32.
⁶ Rok za plačilo sodne takse je namreč iztekel z 30. 12. 2016.